Ideološki konstrukti o cepljenju

Ideološki konstrukti o cepljenju

  • TRAJNOSTNO
  • SLOVENSKI IZDELEK

Ideološki konstrukti o cepljenju


PRODAJA:
33.0 €

Več informacij

Tako uradne institucije kot tudi večinski del strokovne in splošne javnosti cepljenje praviloma obravnavajo kot "največji dosežek medicine". Na splošno velja, da je cepljenje za prebivalstvo ne le varno in koristno, pač pa da gre pogosto celo za nujen, potreben in upravičen ukrep, ki ga lahko in moramo izvajati ne glede na morebitne pomisleke posameznikov, ki so mu podvrženi.

Upravičenje, legalizacijo in izvajanje cepljenja, tudi zakonsko obveznega cepljenja otrok, podpirajo predvsem naslednje trditve:

da so cepiva bistveno zmanjšala umrljivost zaradi nalezljivih bolezni
da so varna in učinkovita
da so stranski učinki redki, blagi in prehodni ter se pokažejo najkasneje v 48 urah
da cepiva ne povzročajo bolezni in trajnih poškodb organizma, zlasti pa ne avtizma
da lahko otrok brez škode prejme poljubno visoko število odmerkov
da so adjuvansi nenevarni in neškodljivi
da je aluminij v cepivih enakovreden aluminiju v hrani
da dojenček več aluminija prejme prek materinega mleka kot prek cepiv
da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami
da je dovolj visoka raven protiteles enaka zaščiti pred okužbo
da je cepljenje najcenejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep
da cepiva vzpostavljajo čredno imunost, ki nas varuje pred izbruhi nevarnih epidemij
da zdravniki dobro poznajo lastnosti posameznih cepiv
da vestno spremljamo in beležimo stranske učinke
da so cepiva temeljito preizkusili v rigoroznih znanstvenih študijah
da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv.

Vendar pa podrobna analiza teh najpogostejših, najbolj samoumevnih in najbolj zasidranih trditev o cepljenju pokaže, da gre v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene konstrukte realnosti, ki se na podlagi ogromne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Z drugimi besedami, podrobnejša analiza najpogostejših trditev o cepljenju, trditev, ki upravičujejo in uzakonjajo celo obvezno cepljenje celotne populacije, razkrije njihovo trhlost, luknjičavost, pogosto celo neresničnost.

Osnovno raziskovalno vprašanje je tako analiza ideoloških konstruktov in samoumevnih predpostavk, vezanih na cepljenje kot tako, s posebnim poudarkom na argumentih in politikah, ki se vežejo na legitimizacijo, legalizacijo in implementacijo cepljenja.
Pri tem avtorica izhaja iz dveh predpostavk:
1. Stopnja samoumevnosti diskurza v prid cepljenju je nesorazmerno visoka glede na raven znanstvene utemeljenosti cepljenja.
2. Argumenti, ki se uporabljajo za upravičenje, legalizacijo in uvedbo cepljenja so v prvi vrsti ideološki konstrukti.


Študija se deli na dva vsebinska sklopa, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta:
a) družbeni vidiki medicine in cepljenja
b) ideološki konstrukti o cepljenju

V prvem sklopu - družbeni vidiki medicine in cepljenja – avtorica orisuje problematiko cepljenja v Sloveniji. Izpostavlja predvsem družbeno-politične vidike cepljenja: od zakonske ureditve cepljenja do diskurzov, ideologij in medijskega predstavljanja kritikov cepljenja.

Glavnina preverjanja in dokazovanja obeh tez pa je zajeta v drugem vsebinskem sklopu - ideoloških konstruktih o cepljenju. Tukaj je zbirka najpogostejših trditev o cepljenju skupaj z njihovo sistematično analizo.
Knjiga je namenjena vsem, ki želijo o cepljenju izvedeti več. In vsem, ki iščejo znanstvene dokaze. Predvsem pa vsem tistim, ki cepljenju do sedaj niso posvečali posebne pozornosti, temveč so ga sprejemali kot povsem samoumeven in neproblematičen medicinski ukrep.