12 zelenih korakov v letu 2020

Saj poznate zgodbo o morski zvezdi, kajne? Če ne, jo preberite. Pa tudi če jo poznate, je sporočilo zgodbe tako močno in lepo, da ni nič narobe, če jo preberete vsakič znova.

Zgodba nas pouči, da ima vsako dejanje, ne glede na to, kako majhno je, svojo posledico. Zato sem vam pripravila 12 predlogov - za vsak mesec v letu, ki vas bodo pripeljali v bolj zeleno in sveže življenje. Pomembno je, da ste cel mesec pozorni na vašo "nalogo" in da o temi tistega meseca poiščete še dodatno znanje ter seveda spremljate novičke Zelenega planeta na Fb.

Januar: Odstranite navlako

Januar je prvi mesec v letu in vsi si želimo v novo leto prinesti čistočo, svež veter ali prepih. Čas je, da se znebimo vse nepotrebne navlake in naredimo prostor novemu. Minimalizem je trend, ki se je dobro prijel med ljudmi, saj zagovarja, da se ne obdamo s stvarmi, ki utesnjujejo naš prostor (zunanji in notranji). To seveda ne pomeni, da smetnjak napolnite s stvarmi, ki so delujoče in za nekoga drugega uporabne in dobrodošle. Naredite selekcijo. Stvari, ki jih že dolgo niste uporabili verjetno ne boste nikdar več vzeli v roke. Prodajte jih ali podarite. Lahko jih npr. odnesete v Center ponovne uporabe. Poglejte si tudi, kako se je vlogerka Jana lotila čiščenja in morda dobite kakšno idejo.

Februar: Pazite na termostat

Februarja je mrzlo, zato pozornost posvetite termostatu, zlasti, če se ogrevate na fosilna goriva. Naučite se uravnavati temperaturo v bivalnih prostorih in jo prilagajati glede na vašo aktivnost. Če ste cel dan v gibanju - pospravljate, telovadite ali kuhate, za tisti dan znižajte temperaturo. Če se boste ulegli na kavč, temperaturo nekoliko povišajte. V splošnem velja, da je priporočljiva temperatura v notranjih prostorih do 20 stopinj Celzija, manj pa ponoči. Na temperaturo doma ali na delovnem mestu ter v avtomobilu bodite pozorni cel mesec in navado obdržite tudi naprej.

Marec: Zmanjšajte količino zaužitega mesa in živalskih izdelkov

Če uživate veliko mesa, mlečne izdelke in ostale živalske produkte, je morda čas, da zaradi zdravja, živali in planeta količino zmanjšate. Do zdaj že vsi poznamo izraz "toplogredni plini" in vpliv, ki ga imajo na podnebno krizo, v kateri smo. V poročilu, ki je bilo objavljeno leta 2017, je napisano, da bi se v primeru, da vsi Američani takoj prenehajo z uživanjem govedine in le-to zamenjajo s fižolom, približali ciljem za zmanjševanje emisij za 50 do 75 %! Poročilo na 10-ih straneh razloži, da se pri pridelavi govedine porabi veliko preveč zemlje in da bi ob zamenjavi govedine s fižolom pridobili 42 % obdelovalne zemlje - to je 1,65 milijona kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje.

April: Manj se vozite in več pešačite in kolesarite

To bo dobro ne le za planet, pač pa tudi za vaše zdravje. Živimo v svetu, ko se ljudje z avtomobilom odpeljejo v fitnes, ki je oddaljen 2 km in tam na tekaški stezi hodijo ali tečejo 2 km. V Evropi pa so poleg koles vse bolj priljubljena tudi električna kolesa, ki jih ljudje ne dojemajo več kot rekreacijski pripomoček za starejše, pač pa tudi kot čistejšo in v mestih pogosto tudi hitrejšo obliko transportnega sredstva. E-kolo namreč lahko vzamete s seboj na avtobus, na vlak ter ga parkirate v službeno kolesarnico. Ne pozabite na dobro čelado.

Maj: Vzljubite lokalno hrano

Jejte lokalno hrano odmeva že od vsepovsod. Kupovanje lokalne hrane je tudi eden izmed pomembnih temeljev etičnega potrošništva, saj spodbuja lokalno ekonomijo, planetu pa prihrani emisije, ki bi nastale zaradi dolgih transportov eksotične hrane. Poleg tega je pri lokalnem prehranjevanju manj zavržkov hrane, hrana pa je po navadi tudi bolj hranljiva in okusna.

Junij: Odpovejte se pogostim počitnicam z letalom

Junij je dober mesec, da se zazremo zveri v zobe. V letu 2020 ni več presenečenje, da letalski promet močno onesnažuje, prispeva k segrevanju ozračja in ima na splošno velik okoljski odtis. Letala poganja kerozin, ki ob izgorevanju v ozračje izpušča velike količine CO2 in ostalih plinov. Počitnice v letu 2020 so lahko drugačne in lahko si jih naredimo posebne tudi bližje doma, čeprav je nekaterim misel na to, da poletja ne bi preživeli na grških ali turških plažah nepredstavljiva. Pa naj bo posebno!

Julij: Ne plastičnim slamicam

To pa pogosto slišite, kajne? Plastična slamica je postala sinonim za onesnaževanje oceanov s plastiko. Slika z želvo, ki ima v nosnici majhno plastično slamico, je osupnila svet in prav ta želva je po celem svetu spodbudila kampanje proti plastiki. Lanska raziskava je ocenila, da je na plažah po svetu kar 8,3 milijarde plastičnih slamic. To pa ni malo, ker za uporabo plastične slamice ni pravzaprav nobene potrebe. Če je seveda ne potrebujete iz medicinskih razlogov. Če pa se slamici ne morete upreti, priporočamo trajnostne slamice, ki bodo z vami vse življenje.

Avgust: Uporabite sončno kremo, ki je prijazna do vodnih organizmov

Ste kdaj opazili oljnat madež, ki se je v morju izpiral z vas? Vas je skrbelo, da krema za sončenje, ki se spira z vas škoduje številnim morskim prebivalcem? Skrb ni odveč, saj sončne kreme s kemičnimi filtri prav res vplivajo na morsko življenje, lahko pa imajo učinek tudi na vaše zdravje. Pripravili smo vam zelo priročen vodič po kremah za sončenje, ki vam bo povedal, katere kreme za sončenje so lahko škodljive za naravo, živali in ljudi ter katere so boljša izbira.

September: Zamrznite in vložite sadje in zelenjavo

Septembra tržnice s svežo zelenjavo in sadjem dobesedno pokajo po šivih. Barvitost živil je neverjetna. Vso to zdravo in najbolje ekološko sadje in zelenjavo lahko izkoristite tako, da ga zamrznete ali vložite ter si pripravite lastno ozimnico, ob zaužitju katere boste natančno vedeli, kaj jeste. Če še niste vešči vlaganja sadja in zelenjave, je internet poln filmčkov, ki vas korak za korakom vodijo po postopku, ki je prilagojen vrsti zelenjave ali sadja, ki ga vlagate. Če pa se izogibate plastiki na vsakem koraku in živil ne želite shranjevati v plastiko, vam bo spodnja infografika v pomoč.

Oktober: Pustite zelenici, da zaživi

V letu 2020 pustite odpadlo listje na tleh. Ja, prav ste slišali. Naj se v dobro vsega nevidnega življenja na vaši zelenici tudi to spremeni. Odpadlo listje je naravno gnojilo. Ko ga odstranite, s tem odstranite izjemna hranila za travo in vse vidne in nevidne organizme. Čez zimo v kupih listja poiščejo zavetje različne živali, kot so metulji in gosenice, in ko kupe listja odstranite, odstranite tudi cele kolonije prelepih metuljev, ki bi lahko živeli v bližini vašega doma. Če na zelenici ne bo žuželk, ne bo ptičev, to pa pomeni, da boste pred hišo imeli precej nezanimivo zaplato trave.

November: Zmanjšajte zavržke hrane

Poletni čas je čas, ko pridelamo ogromno zavržene hrane. Ste vedeli, da zavržemo kar 1/3 vse hrane, ki jo pridelamo? In da bi z vso zavrženo hrano lahko nahranili 870 milijonov ljudi? Razlogi za tako visoke količine zavržkov so predvsem v slabem vodenju gospodinjstev in v slabem vodenju nabave in zaloge na strani trgovcev. Če bi bil zavržek hrane država, bi bil vpliv na globalno segrevanje na tretjem mestu - takoj za Ameriko in Kitajsko. Zmanjševanje zavržene hrane je ena izmed najpomembnejših stvari v boju z globalnim segrevanjem. Upoštevajte spodnje nasvete pri zmanjševanju zavržene hrane.

Ko nakupujete:

• Pred odhodom v trgovino premislite, kaj res potrebujete in si naredite seznam.
• Kupujte v trgovinah, ki nudijo blago pred iztekom roka uporabe.
• Obiskujte lokalne tržnice in prosite za cenejša živila, ki imajo pred seboj le še dan, dva ali tri dni svežine.
• Kupujte večkrat, a manj.

Ko jeste zunaj:

• Če v restavraciji ne morete pojesti vsega, odnesite ostanke domov. Naučite se reciklirati hrano.
• V menzi si naložite toliko, kolikor boste zares lahko pojedli.
• Če veste, da pojeste manj od povprečnega človeka, prostite natakarja za manjšo količino hrane na krožniku.
• Podprite restavracije, ki donirajo obroke in ostanke hrane v dobrodelne namene.

Doma:

• Zelenjavo, ki je v hladilniku vsakodnevno pregledujte za svežino in obroke planirajte glede na stanje.
• Krožniki danes so za 36 % večji, kot so bili 50 let nazaj. Preusmerite se na manjše krožnike.
• Reciklirajte ostanke hrane.
• Zamrznite ostanke hrane.

December: Uprite se pretiranemu potrošništvu

December je mesec, katerega velik del posvetimo druženju in obdarovanju. Četudi so številke v Sloveniji nižje, pa je podatek, da povprečen Američan za netrajnostna novoletna darila zapravi 700 $ prav res presenetljiv. Velika večina teh daril, ki so skupaj vredna kar 465 milijard $ bo pristala na odpadih. Kupujte premišljena in trajnostna, okolju, živalim in zdravju prijazna darila. V decembru bo znova potekal Zeleni sejem, na katerem boste lahko kupili zelena darila in z njimi osrečili obdarovance in sebe.

Tako, prišli smo do konca leta. Če ste sledili tem nasvetom, so se navade v vašem gospodinjstvu že spremenile. Si predstavljate, da bi jih upoštevali vsi ljudje v razvitih državah?