Krava daje mleko … Pa je res tako?

Če dobro pomislimo in za primer vzamemo katerokoli žival iz družine sesalcev, kdaj ima ta žival mleko? Kadar ima mladiče. Tudi človek, ženska, ima mleko le, kadar rodi in doji svojega otroka. Čez čas, ko je njen otrok dovolj velik in mleka več ne potrebuje, tudi mati nima več mleka. Narava zna dobro poskrbeti za tako naraven proces, kot je skrb za potomce.

Zakaj torej mislimo, da je pri kravah drugače in nenehno “dajejo” mleko? Ker marsikdo od nas ne vidi postopka, ki poteka zadaj za izdelkom, ker nimamo stika s temi živalmi in o tem niti ne razmišljamo. Ker se mlečni izdelki znajdejo na policah vsak dan in so na voljo kadarkoli. Nekatere živali smo dobesedno popredmetili in jih niti ne vidimo več kot živa bitja, temveč kot produkte in stroje. Prav tako se industrija trudi, da nam z lepimi fotografijami in pravljičnimi scenariji čim bolj oddalji sam proces pridelave mleka in mlečnih izdelkov.

Krava začne proizvajati mleko, ko dobi prvega telička. Po določenem obdobju (nekje po 10 mesecih) mleka nima več. Z nenehno molžo (s stimulacijo mlečnih žlez se lahko podaljša doba produkcije mleka) in genetskim manipuliranjem teh živali smo dosegli, da krava proizvede ogromne količine mleka. V Sloveniji je bila prireja mleka leta 2017 skoraj 648.000 ton (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

Obdobje, ko krava mleka nima več (od 60. do 21. dneva pred ponovno telitvijo) se imenuje obdobje presušitve. Zatem sledi ponovna oploditev (veterinarski postopek osemenitve z bikovim semenom), saj za ponovno pridelavo mleka potrebujemo novega telička. Po rojstvu teliček dobi kolostrum ali mlezivo (v materinem mleku), ki je pomembno za oskrbo s protitelesi. Telička se potem navadno v roku 24 ur loči od mame, saj je tako postopek prireje mleka bolj preprost in se lahko telička hitreje navadi na krmno mešanico. Teleta namestijo v individualne bokse in jih hranijo z mlečnim nadomestkom (ter štarterjem za teleta, voluminozno krmo …), saj je to bolj ekonomično, praktično ter dobičkonosno kot, če bi telički pili materino mleko. Hranijo jih s pomočjo veder in cucljev.

Krava po ločitvi od telička postane nemirna, včasih zadržuje mleko in lahko še dolgo kliče svojega mladiča, prav tako še dneve po tem muka in kliče njen teliček, zaradi stresa ob ločitvi pa lahko tudi zboli. Vez med kravo in njenim teličkom je močna in razumljivo je, da ločitev za oba predstavlja velik stres.

Kje so potem vsi telički?

Če imajo krave v mlečni industriji vsako leto novega telička, imajo potem kmetije nešteto novih in novih teličkov, bikov in krav? Ne. Teličke prodajo v nadaljno rejo za meso (govedina) ali pa se jih že kot mladiče pošljejo v zakol, za pridelavo teletine. Takrat so najmlajši telički stari do 8 mesecev in tisti malo večji od 8 do 12 mesecev. Ta postopek ponovijo vsako leto. Osemenitev krave, odvzem njenega telička, prodaja telička za meso in molža krave. Tako je mlečna industrija povezana tudi z mesno.

Kaj mleko pravzaprav je? Hrana za dojenčka/mladiča, nujno potrebno hranilo, da zraste in dobi, kar potrebuje za življenje. Kaj ni potemtakem malce nenavadno, da ljudje v odrasli dobi življenja še vedno pijemo mleko? In to celo mleko namenjeno hranjenju druge vrste. Zakaj naj bi človeško telo za delovanje in zdravje potrebovalo hrano, namenjeno mladiču druge vrste, ustvarjeno, da mu pomaga, da se razvije v odraslo žival? Narava je poskrbela za to, da sesalci po rojstvu in v dobi odraščanja pri svoji mami dobijo hrano, ki jo potrebujejo za rast in razvoj, kasneje pa tega ne potrebujejo več, tako pa se ustavi tudi mleko. Popolnoma nesmiselno je, da bi bilo pri ljudeh drugače.

Ko k vsemu naštetemu dodamo še sam postopek pridelave mleka in pomislimo na vsa čuteča bitja, ki so za to izkoriščana, imamo več kot dovolj razlogov, da premislimo o svojih odločitvah in vsakodnevnih izbirah. Je naš užitek ob grižljaju sira res vreden več od družine, ki jo s tem ločimo in izgubljenih življenj bitij, ki so komaj prišla na svet? Vsak ima svobodo izbire, ampak prav je, da spoznamo ozadje in posledice teh izbir.

Vir: stat.si, kgzs.si, kgz-ptuj.si, dk.um.si