Bob je bila značilna jed že v času starih Rimljanov in Grkov. Njegov izvor ni povsem znan, izhajal pa naj bi iz Sredozemlja.
O bobu obstajajo številna rekla in pregovori, med katerimi sta gotovo najbolj poznana: »recimo bobu bob«, ki pomeni povedati nekaj brez olepševanja in »vse je bob ob steno«, ki pomeni, da je vse zaman.
Nekatera malo manj znana rekla pa so še: »boba se najej in gora se te bo bala«, »če beraču trd bob daš, prosi potem še za drv«, »kadar bob cvete, še pes svojega gospodarja ne pozna« »bob v cvet, lakota v svet« in »največja lakota je takrat, ko cvetita bob in grah«.
Vsi slednji izreki namigujejo na to, da je bil bob zelo dobro poznano živilo in je veljal za močnega, trdnega ter hranljivega. Bob je bil nekoč resnično na jedilniku skoraj vsak dan in je prava energijska bomba.
Bob se v kulinariki uporablja na različne načine. Pravzaprav se lahko uporablja namesto graha in fižola, le priprava je malce drugačna. Pripravimo ga lahko v solatah, rižotah, juhah, kot prilogo ali kot glavno jed.
Surovo suho zrnje se lahko zmelje v moko in dodaja k jedem za zgoščevanje ali za obogatitev pri peki kruha in peciva.
Zanimivo je, da je bob močno alergeno živilo, zato moramo biti pri uživanju previdni, še posebej, če ne vemo, ali smo nanj alergični ali ne. Tudi surov bob se ne uživa, saj vsebuje hemolitične snovi, ki naj bi ob dolgotrajnem uživanju povzročale anemijo.
Kadar pripravljamo svež bob, ga kuhamo 15 minut. Kadar pa želimo skuhati suho seme, je tega potrebno, tako kot pri fižolu, namakati vsaj 10 ur, nato pa se ga kuha 1 do 2 uri, v loncu na pritisk se kuha 35 minut. Ker ima Bob debelo lupino, ga je priporočljivo po kuhanju pretlačiti ali zmiksati, lahko pa kuhamo že oluščenega, predvsem zrelejši bob je potrebno izluščiti in zrna kuhat v kropu, da se zmehčajo, potem pa z njih še potegniti kožico.
V nekaterih Arabskih deželah bob pogosto zajtrkujejo v jedi, ki se imenuje »ful medames«. Gre za obaro, kuhano iz boba, ki jo postrežejo z oljem, kumino in nasekljanimi peteršiljem, česnom, čebulo, limoninim sokom, čilijem ter drugimi začimbami in zelišči. Bob je pogosta jed tudi v latinsko ameriški kuhinji. Uporabljajo predvsem pretlačen bob, ki ga uporabijo kot polnilo v koruznih zvitkih (tortilijah) in v juhah.Pri nas ga v restavraciji žal ni mogoče najti, lahko pa ga od lokalnih pridelovalcev kupimo na tržnici ali preprosto vzgojimo na domačem vrtu.
Priprava:
Dno posode prekrijemo z olivnim oljem in ga segrejemo. V posodo postavimo oluščen bob, na drobno narezan peteršilj in stisnjene stroke česna. Čez vse posujemo tudi krušne drobtine in poper. Šele ko se bob do polovice skuha, dodamo sol. Če sol dodajamo na začetku, jed ne bo slana.
Kuhamo prbl. 30 min. Ko je jed kuhana, jo umaknemo s štedilnika, da se vse arome razvijejo in pomešajo. Pred seboj bomo imeli izvrstno prilogo ob pire krompirju ali pečenemu krompirju.
V Istri in Dalmaciji pa lahko zasledimo tudi jed bob z blitvo in krompirjem, ali bob z artičoko ki sta odlični jedi za poletne, kot tudi zimske dni.
Dober tek!