Čutite svežino deževnega gozda?


Maja Primožič
Maja Primožič
29 Apr, 2019

Si tudi vi predstavljate deževni pragozd kot visok, vroč in nepregleden gozd, poln kač, komarjev in plenilcev z velikimi zobmi? Če pa veste o deževnem gozdu le to, si preberite zanimiva dejstva o tem najstarejšem ekosistemu na Zemlji.

dezevnipragozd
Vir slike: www.pixabay.com

1. Deževni pragozd pokriva le 2 % zemeljskega površja, a v njem živi kar 50 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.

2. Deževni pragozdovi prejmejo velike količine dežja - tudi 2500 mm letno.

3. Deževne pragozdovi so v številnih državah, tudi na Aljaski, v Kanadi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.

4. Deževni pragozdovi so na vseh svetovnih kontinentih, le na Antarktiki ne, saj tam mrzli podnebni pogoji za njih niso primerni.

Slika
V pragozd človek še ni posegal in tako obstaja nedotaknjen že milijone let. Na sliki je slovenski pragozd Krokar, ki ga je UNESCO proglasil za svetovno pomembno naravno dediščino.

5. Obstajata dve vrsti pragozdov, in sicer deževni pragozd, ki mu rečemo tudi džungla in zmerni pragozd, ki je tudi v Sloveniji - Kočevski pragozd, Trnovski pragozd, Ždrolc, Gorjanci-Trdinov vrh, Ravna gora, Krakovski pragozd, Donačka gora, Belinovec in Šumik.

6. Deževni pragozd uravnava temperaturo in podnebne razmere na Zemlji.

7. Velike zaloge svetovne deževnice se skladiščijo v Amazonskem tropskem pragozdu.

8. Deževni pragozdovi reciklirajo vodo, ki nato napaja reke in jezera.

9. Četrtino vseh naravnih zdravil so odkrili v deževnih gozdovih.

10. Na 7 km2 najdemo kar 1500 vrst cvetlic in 750 vrst dreves, veliko izmed njih je zdravilnih.

11. 70 % rastlin, ki pomagajo pri premagovanju raka najdemo le v deževnih gozdovih.

12. Zaradi izsekavanja tropskih gozdov so suše in ostali ekstremni pojavi vse bolj pogosti.

13. Amazonski pragozd je največji tropski pragozd na svetu.

14. Raziskovalci so preučili manj kot 1 % vseh tropskih rastlinskih vrst in njihovih zdravilnih lastnosti.

Vsak dan zaradi kmetijstva, živinoreje, lesne industrije in rudarstva izginjajo hektari in hektari dragocenega deževnega gozda.

15. Pred posegi človeka je bilo več kot 9 milijonov km2 pragozdov, sedaj je zaradi golosekov ostala le še 1/2.

16. Če se nič ne spremeni, bo vsako desetletje izginilo 5-10 % rastlinskih in živalskih vrst.

17. Lesna industrija veliko pripomore k izginjanju deževnega gozda, saj so njegova drevesa zelo odporna na vremenske pritiske. Varuhi gozdov pa opozarjajo, da se mora sečnja teh plemenitih dreves zmanjšati, saj se za predelavo uporabi le 5 % celotnega drevesa.

18. Vsak dan izgine tako veliko področje deževnega gozda, da bi vanj spravili 670 nogometnih igrišč.

19. Veliko živali, ki prebivajo v deževnem gozdu, ne more živeti nikjer drugje, saj so prilagojene na specifične podnebne razmere.

20. Živinoreja in pridelovanje živalske krme sta odgovorna za 80- 90 % krčenja deževnih gozdov.

21. Deževni gozdovi ustvarijo 28 % vsega kisika na Zemlji. Brez gozdov ni življenja.

22. Povprečna temperatura v tropskem pragozdu je med 21 in 29 ºC.

23. Deževni gozdovi čistijo zrak in pomagajo pri razgradnji toplogrednih plinov ter tako zmanjšujejo globalno segrevanje.

24. Krčenje gozdov je odgovorno za od 18 do 25 odstotkov letnih emisij CO2, ki se sprošča ob sežiganju gozda.

25. Gozdovi v deževnem pragozdu so tako gosti, da potrebuje dežna kapljica 10 min, da pride od krošnje drevesa do tal.

26. 80 % vseh cvetlic v avstralskih deževnih gozdovih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

27. Največji delež živalskih vrst v deževnih gozdovih predstavljajo žuželke.

28. Največ živali je v krošnjah deževnega gozda.

29. 57 % tropskih gozdov je v državah v razvoju.

30. Veliko živil, ki jih vsakodnevno uživamo prihaja iz tropskih gozdov; banane, avokado, mango, kakav, kava, papaja,...

31. Satelitski podatki kažejo, da vsako leto izgubimo 8 milijonov hektarjev tropskega gozda (za velikost Češke).

32. Potrošništvo je tisto, ki vodi izsekavanje deževnih gozdov oziroma gozdov na splošno.

Deževne pragozdove potrebujemo. So pljuča našega planeta in njihova vloga je izjemnega, celo ključnega pomena za preživetje vseh živih bitij. Gozdovi vsrkavajo CO2, proizvajajo kisik, uravnavajo podnebje in vodni krog, preprečujejo poplave in erozijo ter so dom za številne pomembne živalske in rastlinske vrste. Poleg vsega tega v deževnih pragozdovih najdemo vir za veliko zdravil in negovalnih izdelkov.

Vir: https://rainforests.mongabay.com/0801.htm, https://www.conserve-energy-future.com/various-tropical-rainforest-facts.php, http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_golja-teo.pdf