Kdo so etični jedci?

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, je znan pregovor, ki ga etični jedci dobro razumejo in po tem načelu tudi živijo.

Človek, ki svoj obrok načrtuje z mislijo na posledice tudi v globalnem smislu, je etični jedec, stopnja zavednosti in dejanj pa je različna od posameznika do posameznika. Če nekdo ne je mesa le zato, ker mu okus mesa ni všeč seveda zato še ni etični jedec.

Etično prehranjevanje je posledica moralnega premisleka o vplivu živil ne le na lastno telo, pač pa tudi na rejne živali, na škodo, ki jo s svojo odločitvijo naredimo okolju in divjim živalim ter pridelovalcem in delavcem v živilski industriji ter pridelovalni industriji.

Različni tipi etičnih jedcev

Nekateri ljudje skrbno izbirajo živila glede na to, od kod prihajajo, pazijo, da so le-ta ekološka, lokalna in nepredelana ter se po njih najraje odpravijo k zavednemu pridelovalcu. Drugi etični jedci bodo prav tako skrbno izbirali svoja živila, le da jim njihov izvor ne bo tako zelo pomemben, kot jim bo pogoj, da ta živila ne vsebujejo živalskih sestavin. Tretji in tudi najbolj pridni se trudijo svoje vrednote in nazore prenesti v vse sfere svojega življenja in zavračajo živila, ki vsebujejo živalske sestavine, se odločajo le za ekološka in lokalno pridelana živila, ki so jih vzgojili ali naredili pravično plačani ljudje. Vsem tem ljudem je nekaj skupnega - so etični potrošniki in etični jedci, saj izbirajo svoja živila z mislijo na naravo, živali, sočloveka in za dobro naše prihodnosti.

Katere skrbi torej ženejo človeka, ki se etično prehranjuje?

Znanstveniki, ki imajo realne podatke o stanju našega planeta vse več govorijo o nujnih ukrepih za preživetje človeštva. Ni res, da le sledijo novi modni muhi, pač pa je to klofuta streznitve, zadana vsakemu slehernemu prebivalcu planeta. Ali bomo kaj spremenili, ali pa bomo za svojo brezbrižnost nosili hude posledice? Pomemben je trajnostni razvoj, ki ohranja okolje in njegove neobnovljive vire, pomembno je ločevanje odpadkov in njihovo predelovanje, varčevanje z vodo in elektriko in zelo pomembno je izobraževanje o etičnem načinu življenja.

Skrb za okolje

Svetovna živinoreja je glavna krivka za krčenje deževnega gozda, prekomerno porabo vode in onesnaževanje ozračja. Deževni gozdovi, ki shranjujejo in čistijo vodo, so življenjski prostor velikemu številu živalskih in rastlinskih vrst, čistijo pa tudi naše ozračje. Vsem tem izjemno pomembnim nalogam vkljub, pa vsak dan izsekajo za 670 nogometnih igrišč veliko površino deževnega gozda, zaradi česar vsak dan izumre 100 živalskih in rastlinskih vrst. Razlog za to je mesna industrija oz. potreba po novih pašnih površinah ali kmetijskih površinah za pridelavo živalske krme, industrija s palmovim oljem in papirna industrija.

Prav tako je skrb vzbujajoča izjemno velika poraba vode za namene mesne industrije, in sicer: poraba vode za napajanje živali, poraba vode ob klanju in pripravi končnega izdelka, največ vode pa porabi pridelava živalske krme. Tako za 1 kg govejega mesa porabimo več kot 15.000 litrov vode, mesna industrija pa je tudi ena največjih onesnaževalk podtalne in površinske vode ter ozračja.

Skrb za varnost ljudi

Zaradi podnebne krize, katere posledice so višanje temperature ozračja, ekstremni vremenski pojavi in nesreče, krčenje puščav, izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, pomanjkanje sladke vode, dvigovanje morske gladine, izginjanje koralnih grebenov in ledenikov, manj kisika in tako dalje se bomo morali soočiti tudi z vprašanjem varnosti ljudi. Spori za pitno vodo so vse pogostejši v Afriki in na Bližnjem vzhodu, zato bodo podnebne spremembe botrovale migraciji ljudi na ugodnejša področja. Veliki migracijski valovi bodo povzročili migracijsko krizo in demografske spremembe. Že nekaj valov beguncev je v Evropi povzročilo pravi kaos in strah, kaj šele bo.

Skrb za lastno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija (2015) je izdala poročilo, ki pravi, da uživanje rdečega in predelanega mesa povečuje možnost za razvoj raka na debelem črevesju. Prav tako naj bi meso pomagalo pri razvoju bolezni srca in ožilja, pri pojavu vnetij, pri nastanku raka trebušne slinavke in holesterola, ter ostalih neprijetnosti in bolezni. Več znanstveno utemeljenih razlogov najdete na strani slovenskega veganskega društva - Vegan.si.

Skrb za pravice in zdravje delavcev v mesni industriji

Ljudje, ki delajo v mesni predelovalni industriji trpijo za psihološkimi travmami in posttravmatskim stresom, veliko je alkoholikov in nasilnežev, saj vsakodnevno ubijanje živih bitij in razkosavanje njihovih trupel ubija tudi njihovo sposobnost empatije. Ti ljudje se, poleg vsega hudega, soočajo še z nizkimi plačami, delavci na farmah pa tudi z vprašljivimi delovnimi pogoji.

Skrb za živali

Življenje živali, ki so rejene v industrijski živinoreji ni lepo in nikakor podobno prizorom iz televizijskih reklam, ko srečna kravica skaklja po visokogorskih pašnikih. Živali redijo z umetno hrano, jih velikokrat brez omrtvičenja kastrirajo in jim odstranjujejo dele telesa, da so ljudem in ostalim živalim nenevarni, jih pitajo s hormoni, na koncu pa jih čaka nič drugega kot smrt z električnim sunkom ali pištolo. Za vsem tem je le malo humanega.

Skrb za sočloveka

V enem kilogramu mesa je približno 2.800 kalorij in 174 g beljakovin, v kilogramu žita pa je 3.300 kalorij in 110 g beljakovin. Kos zemlje, na kateri se pridela hrana za mesojedca, je vsaj 20 krat tako velik kot tisti, ki zadošča za pridelavo hrane za vegana.

Milijardo ljudi na svetu, ki živi v lakoti, bi lahko nahranili, če bi z žitom, sojo in ostalimi pridelki hranili ljudi in ne rejnih živali, ki so namenjene za meso, mleko, jajca, usnje in volno. Po drugi strani pa je čedalje bolj skrb vzbujajoča statistika o debelosti in njenih škodljivih posledicah na zdravje človeka.

Povpraševanje po zdravih in polnovrednih živilih se je v zadnjih letih tako povečalo, da je obremenilo domače prebivalstvo na drugem koncu sveta. Svet je presenetila novica, da mehiški prebivalci nimajo dovolj vode za lastne potrebe, ker so potrebe po vodi za gojenje, v Evropi vse bolj priljubljenega, avokada tako velike. V Peruju in Boliviji domačini ne uživajo več toliko kvinoje kot včasih, saj jo zaradi velikega povpraševanja in visokih cen raje prodajo in nadomestijo s cenejšimi in manj hranljivimi živili, to pa vpliva na njihovo zdravje. To pove, da vsa rastlinska prehrana ni tudi etična in da se moramo izobraževati o posledici, ki jo je naše živilo pustilo na okolju.

Ko govorimo o potrošništvu, se moramo zavedati, da bomo vedno morali tehtati med manj slabim, slabim in zelo slabim. Če pa potegnemo črto, je še vedno bolje biti zaveden vsejedec, ki poje malo mesa in veliko lokalno pridelane zelenjave ter sadja, kot rastlinojedec, ki v veleblagovnici zagrabi predelano rastlinsko jed proizvajalca, ki je znan po tem, da pripomore k uničevanju še zdravega okolja in izkoriščanju svojih zaposlenih. Vsak nakup za seboj pusti posledico, pomembno pa je, da se zavedamo, kakšna in kako velika ta posledica je in delujemo po svoji stopnji zavednosti in najboljših zmožnostih.