ZAKAJ TVEGATI, KO PA JE PONUDBA NARAVNIH IGRAČ RAVNO TAKO PESTRA IN BOGATA.
Dandanes se tega, da lahko trda plastika, folije in drugi sintetični materiali vsebujejo različne zdravju škodljive snovi dodobra zavedamo. A se na to premalokrat opomnimo, ko v trgovini iščemo najnovejšo pridobitev za otroško polico.
Igračo pred nakupom nekajkrat na hitro obrnemo v rokah, večinoma, ker iščemo ostre robove, majhne delčke, ki se lahko hitro odlomijo, drobnejše poškodbe ali napake … toda poleg očitnih pomanjkljivosti, ki jih pri pregledu lahko opazimo, ostaja vprašanje kemijske varnosti; ali lahko škodujejo otroku materiali, iz katerih so igrače izdelane.
Igrače iz naravnih materialov so zdravju in okolju prijazne. So kakovostne, biorazgradljive in ne vsebujejo škodljivih snovi, ki jih lahko zasledimo pri plastičnih igračah. Izdelane so iz naravnih in organskih materialov, kot so les, naravna guma, različne tkanine … Pri naravnih igračah varnost in zabava vašega malčka hodita z roko v roki.
MORDA BI MORALE PLASTIČNE IGRAČE POČIVATI NA POLICAH, KI NISO NA DOSEGU OTROŠKIH ROK.
Z besedo plastika poimenujemo različne vrste sintetičnih in polisintetičnih materialov večinoma pridobljenih s predelavo surove nafte. Zaradi plastičnosti, vodoodpornosti, praktičnosti, trpežnosti in nizko cenovne proizvodnje se plastika uporablja povsod, tudi pri izdelavi igrač. Kljub marsikateri pozitivni lastnosti, ki jo lahko ponudi, ostaja plastika velik problem za okolje in človeka.
Poleg polietilena in polipropilena na etiketah plastičnih igrač največkrat zasledimo oznako PVC (polivinil klorid), ki lahko vsebuje težke kovine, hlapne organske spojine in ftalate. Vinil klorid, kemikalija, ki se uporablja za izdelavo PVC-ja, je eksplozivna, strupena in kancerogena.
Lesene igrače so največkrat narejene iz bukovega ali smrekovega lesa, izbira vrste se seveda razlikuje med različnimi proizvajalci. Vendar pa je vsem kvalitetnim lesenim igračam skupno to, da so v primerjavi s plastičnimi brez škodljivih kemikalij in ne škodujejo zdravju otrok ali naravi. So trpežne in obstojne, s svojo preprostostjo omogočajo kreativno razvijanje domišljije, saj so brez navodil in ne usmerjajo otrokove pozornosti v določeno rabo, kot se to rado zgodi pri igračah na baterije.
Posebno pozornost je treba nameniti barvitim lesenim igračam. Uporabljene naj bodo zgolj barve (na vodni osnovi) in laki, ki so varni in namenjeni za uporabo na otroških igračah.
Kavčuk ali naravna guma je naravni, ekološki in biorazgradljiv material in se pridobiva iz drevesa kavčukovec (Hevea Brasiliensis), ki raste v Južni Ameriki. Zaradi svoje prožne in žvečilne teksture ter naravnih antibakterijskih zmožnosti je odlična izbira za igrače za zobe. Poleg tega kavčuk odlikujejo tudi naslednje lastnosti: mehkost, vodoodpornost, nestrupenost, prijetna aroma in enostavno čiščenje. Igrače iz naravne gume so za dojenčke in otroke, saj radi svoje igrače tudi okušajo, popolnoma varna rešitev brez sklepanja kompromisov. Zelo radi imajo vodne igrače iz kavčuka in senzorične igrače iz kavčuka, ki imajo zelo dober vpliv na razvoj otrokovih čutil.
Mehke in simpatične plišaste igrače iz blaga so velikokrat otrokova prva igrača. Zato ni potrebno preudariti, kako pomembna je kvaliteta igrače s katero otrok rad spi. Največkrat gre za 100-% certificiran ekološki bombaž vrhunske kakovosti. Gojijo in obdelujejo ga brez strupenih gnojil in pesticidov, ki se lahko absorbirajo v telo ob stiku s kožo ali povzročajo kožne alergije. Organski bombaž je mehkejši in močnejši od ne-ekološko pridelanega bombaža ter ohranja dalj časa svojo obliko kljub vsakdanji uporabi in pranju.
Veliko staršev, ki redno kupuje in pripravlja ekološko hrano za svoje otroke, je manj vestnih, ko gre za nakup ekoloških igrač. Glavni razlog je ta, da otroci igrač ne jedo, zato se staršem zdi skrb odvečna ali manj očitna. Pozabljajo, da je okušanje predmetov eden od načinov, kako dojenčki spoznavajo svet okoli sebe. Previdnost ni nikoli odveč, zato raje izberimo naravne in ekološke materiale brez škodljivih snovi in tako naredimo korak k otrokovemu zdravju in zdravju okolja.
Napisala: Dalia Petrič