Hitra moda


Maja Primoži?
Maja Primoži?
23 Apr, 2019

V?eraj se je za?el teden modne revolucije in v kar 100 razvitih državah potekajo številne akcije, ki ozaveš?ajo o škodljivih posledicah, ki jih ima hitra moda na naravo, živali in zdravje ljudi.

Moda
Vir slike: www.unsplash.com

V želji, da ostanemo modni in v trendu, veliko ljudi stalno posodablja svojo omaro z novimi, hitrimi obla?ili. Izraz "hitra moda" ali "hitro obla?ilo" se uporablja za obla?ila, ki so znana po svoji ugodni ceni in slabih materialih. Ta obla?ila, ki so narejena na azijskem trgu zaradi slabe kakovosti ponavadi ne zdržijo ve? kot leto dni, zato njihovi ostanki kmalu romajo v smeti od tam pa na odlagališ?a odpadkov. A tam se ne znajdejo le ponošena in neuporabna obla?ila, tudi popolnoma nosljiva obla?ila pristanejo na deponijah, saj se ljudem preprosto ne da ali pa nimajo ?asa za njihovo prodajo. Slovenci naj bi tako letno zavrgli 70 ton rabljenih obla?il, v Veliki Britaniji pa kar 300.000 ton, ki so vredna 140 milijonov £ (Wrap 2017).

Vpliv modne industrije na okolje
Vir slike: www.zeleni-planet.si

Kaj je modna revolucija?

V odgovor na posledice, ki jih prinaša hitra moda in v spomin na vse tekstilne delavce, ki so 24. 4. 2013 umrli pod ruševinami tovarne Rana Plaza v Bangladešuje, je nastalo gibanje modna revolucija. Ta se zgodi enkrat letno in traja od 22. 4. do 28.4. Tragedija, v kateri je umrlo 1130 ljudi, poškodovanih pa je bilo ve? kot 2500 ljudi je botrovala temu, da se je javnost prebudila, mediji pa so za?eli vse ve? opozarjati na kršitve pravic tekstilnih delavcev v azijskih državah. Nekateri potrošniki so tako prvi? slišali o tem, da njihovo poceni majico z zdravjem pla?ajo tisti, ki so mu jo naredili.

Preiskava, ki je sledila tej obsežni in žalostni nesre?i je pokazala, da so bili lastniki tovarne seznanjeni z nevarnostjo, ki jo za delavce predstavlja neprimerna stavba, a so jih kljub temu priganjali, da dosegajo zastavljene kvote narejenih obla?il, saj bi druga?e lahko izgubili pogodbe s tekstilnimi blagovnimi znamkami. Ko so prestrašeni delavci iskali pot iz gore?e stavbe, so ugotovili, da so vanjo zaklenjeni, delovodje pa so jih celo priganjale k nadaljevanju dela.

Je 6 let kasneje kaj druga?e?

6 let kasneje kar 100 držav po svetu sledi tednu modne revolucije, ki opozarja na težke in nevarne razmere, v katerih delajo azijski tekstilni delavci in spodbuja ljudi h kupovanju eti?nih in pravi?no narejenih obla?il. Kmalu po tragediji Rana Plaza je 200 velikih blagovnih znamk, kot so Zara, Mango, Benetton in Walmart skupaj s sindikati podpisali zavezujo? dogovor, da bo 100 neodvisnih inšpektorjev vsak mesec pregledovalo 500 velikih azijskih tekstilnih tovarn. Prav tako je bilo po nesre?i varnostno pregledanih ve? kot 1.100 tekstilnih tovarn. A v Indiji, ki je druga najve?ja pridelovalka bombaža, po približnih ocenah ilegalno še vedno dela 0,5 milijona mladoletnih delavcev, otroško delo pa je velik problem tudi v ostalih velikih pridelovalkah bombaža, kot so Kitajska, Pakistan, Brazilija, Uzbekistan in Tur?ija.