Teden modne revolucije


Maja Primožič
Maja Primožič
23 Apr, 2019

Včeraj se je začel teden modne revolucije in v kar 100 razvitih državah potekajo številne akcije, ki ozaveščajo o škodljivih posledicah, ki jih ima hitra moda na naravo, živali in zdravje ljudi.

Moda
Vir slike: www.unsplash.com

V želji, da ostanemo modni in v trendu, veliko ljudi stalno posodablja svojo omaro z novimi, hitrimi oblačili. Izraz "hitra moda" ali "hitro oblačilo" se uporablja za oblačila, ki so znana po svoji ugodni ceni in slabih materialih. Ta oblačila, ki so narejena na azijskem trgu zaradi slabe kakovosti ponavadi ne zdržijo več kot leto dni, zato njihovi ostanki kmalu romajo v smeti od tam pa na odlagališča odpadkov. A tam se ne znajdejo le ponošena in neuporabna oblačila, tudi popolnoma nosljiva oblačila pristanejo na deponijah, saj se ljudem preprosto ne da ali pa nimajo časa za njihovo prodajo. Slovenci naj bi tako letno zavrgli 70 ton rabljenih oblačil, v Veliki Britaniji pa kar 300.000 ton, ki so vredna 140 milijonov £ (Wrap 2017).

Vpliv modne industrije na okolje
Vir slike: www.zeleni-planet.si

Kaj je modna revolucija?

V odgovor na posledice, ki jih prinaša hitra moda in v spomin na vse tekstilne delavce, ki so 24. 4. 2013 umrli pod ruševinami tovarne Rana Plaza v Bangladešuje, je nastalo gibanje modna revolucija. Ta se zgodi enkrat letno in traja od 22. 4. do 28.4. Tragedija, v kateri je umrlo 1130 ljudi, poškodovanih pa je bilo več kot 2500 ljudi je botrovala temu, da se je javnost prebudila, mediji pa so začeli vse več opozarjati na kršitve pravic tekstilnih delavcev v azijskih državah. Nekateri potrošniki so tako prvič slišali o tem, da njihovo poceni majico z zdravjem plačajo tisti, ki so mu jo naredili.

Preiskava, ki je sledila tej obsežni in žalostni nesreči je pokazala, da so bili lastniki tovarne seznanjeni z nevarnostjo, ki jo za delavce predstavlja neprimerna stavba, a so jih kljub temu priganjali, da dosegajo zastavljene kvote narejenih oblačil, saj bi drugače lahko izgubili pogodbe s tekstilnimi blagovnimi znamkami. Ko so prestrašeni delavci iskali pot iz goreče stavbe, so ugotovili, da so vanjo zaklenjeni, delovodje pa so jih celo priganjale k nadaljevanju dela.

Je 6 let kasneje kaj drugače?

6 let kasneje kar 100 držav po svetu sledi tednu modne revolucije, ki opozarja na težke in nevarne razmere, v katerih delajo azijski tekstilni delavci in spodbuja ljudi h kupovanju etičnih in pravično narejenih oblačil. Kmalu po tragediji Rana Plaza je 200 velikih blagovnih znamk, kot so Zara, Mango, Benetton in Walmart skupaj s sindikati podpisali zavezujoč dogovor, da bo 100 neodvisnih inšpektorjev vsak mesec pregledovalo 500 velikih azijskih tekstilnih tovarn. Prav tako je bilo po nesreči varnostno pregledanih več kot 1.100 tekstilnih tovarn. A v Indiji, ki je druga največja pridelovalka bombaža, po približnih ocenah ilegalno še vedno dela 0,5 milijona mladoletnih delavcev, otroško delo pa je velik problem tudi v ostalih velikih pridelovalkah bombaža, kot so Kitajska, Pakistan, Brazilija, Uzbekistan in Turčija.