Da je arganovo olje dragoceno najbolje vedo Berberi, ki ga že tisočletja vključujejo v svoje življenje. Olje uporabljajo v prehrani, s tropinami plodov, ki ostanejo od stiskanja hranijo živali, ostanke od pridelave olja uporabijo za kurivo, največ pa olje uporabljajo v zdravilne namene in za vzdrževanje za lepe, sijoče kože in močnih las.
Arganovo olje pridobivajo iz jedrc plodov arganovca, ki raste iz suhih tal na področju JZ Maroka, njegova življenjska doba pa je tudi 200 let. Drevo je na tem območju endemično, kar pomeni, da raste le na tem območju in nikjer drugje na svetu. Tradicionalno so z arganovim oljem lokalni prebivalci zdravili različne bolezni, akne, bolečine v sklepih, suho kožo in kožne gube.
Moderne blagovne znamke so prepoznale zdravilne in negovalne lastnosti arganovega olja in ga kot čarobno sestavino začele dodajati v vse negovalne izdelke - od šamponov, mask do serumov, ki obljubljajo hitro pomladitev kože in negovalnih izdelkov za težavno kožo.
Arganov gozd ima veliko vrednost za okolje, v katerem raste, zato ga je UNESCO leta 1998 razglasil za naravno dediščino. Število dreves se je namreč hitro manjšalo, saj jih je lokalno prebivalstvo sekalo in uporabljalo za gradnjo in kurjavo. Po tem, ko so lokalne ljudi vključili v pridelavo olja, se je tudi krčenje arganovcev prenehalo.
Pridelava olja je zahteven proces, ki pa ga domačini dobro poznajo. Še vedno poteka po istem postopku, kot poteka že stoletja, saj za celoten proces stroj ne obstaja.
Plodove, ki padajo iz drevesa, je treba pobrati, jih posušiti, spražiti in nato iz njih ločiti orešček, ki ga je treba streti, da se razkrije jedrce. Izločena jedrca je nato treba še zmleti in stisniti, da se iz njih izloči gosta in oljnata pasta.
Preden je moderni svet spoznal, kako učinkovito je lahko arganovo olje, so ženske pobirale plodove, trle oreščke in stiskale jedrca, možje pa so nato olje prodali ali zamenjali za sladkor ali ostale izdelke.
Ker je trenje oreščkov, ki skrivajo z oljem bogata jedrca, naporno opravilo, so si ženske pomagale tudi s kozami, ki imajo plodove arganovca zelo rade. Koze so plodove pojedle ter zmehčane oreščke na drugem koncu izločile. Te ljubiteljice arganovih plodov imajo zaradi suše in številčnejših čred vse manj hrane, zato drevesa arganovca tako oberejo, da so zaščiteni gozdovi zaradi njih postali celo ogroženi.
Zaradi vse večjega povpraševanja so se začele ženske združevati v strokovno vodene zadruge. Delo v njih jim nudi pošten zaslužek, socialno varnost, otroke pa lahko z zaslužkom pošljejo tudi na šolanje.
Vse večja neodvisnost in izobraženost žensk je povzročila kar nekaj sprememb v moškem arabskem svetu, saj so bile ženske v njem tisočletja marginalizirane in nepismene.
Globalni trg arganovega olja se je po tem, ko so ga vse več začeli uporabljati tudi ljubitelji naravne, rastlinske kozmetike, skokovito povečal.
Leta 2014 je bil globalni trg arganovega olja težek 4.835.5 ton, po predvidevanjih pa bo leta 2022 dosegel kar 19.622.5 ton. Vse večje povpraševanje, skupaj z omejenimi viri pa določa visoke cene stekleničk rumene dragocene tekočine, ki jih največ prodajo v ZDA in Nemčiji.
Komercializacija arganovega olja pa je seveda rodila tudi težave. Lokalni prebivalci v želji po premagovanju revščine prehitro oberejo plodove arganovca , s tem pa jim zelo škodujejo.
Priporočamo arganovo olje, slovenske blagovne znamke Yanumi, ki izdeluje vrhunske izdelke z ekološkimi certifikati. Pri Yanumi verjamejo, da je kvaliteta surovin, ki jih uporabljajo izrednega pomena za zdravje naše kože, zato prisegajo samo na hladno stiskane, naravne in ekološke surovine, pridelane v nadzorovanih pogojih. Arganovo olje za Yanumi prodaja Zelena trgovina.