Možno je, da je dojenček alergičen na piščančje meso, vendar sama pojava vetrov, nemirnega spanja in želje po dojenju po obroku še ne potrjujeta alergije.
Pri sedemmesečni punčki, ki je piščančje meso zaužila šele dvakrat, je pomembno opazovati celoten vzorec: koliko mesa je pojedla, s katerimi živili je bilo pripravljeno, kdaj so se pojavile težave, ali se je pojavil izpuščaj in ali so bile prisotne bruhanje, driska ali težave z dihanjem.
Ali so lahko nočni vetrovi povezani s piščančjim mesom?
Vetrovi in želja po dojenju nimata nič skupnega z alergijo na piščančje meso.
Napihnjenost in druge prebavne motnje tako prepogosto pripisujemo alergijskim reakcijam, a kot poudarja sogovornica, je termin »alergija« prevečkrat zlorabljen - pod njim pa si pogosto predstavljamo precej več bolezenskih stanj, kot jih v resnici je.
Alergija na živila in intoleranca nista eno in isto.
Pri alergiji gre za hitre reakcije, ki se izrazijo le nekaj minut po zaužitju dotičnega živila, piku žuželke oz. vstopu v prostor s pršicami.
»Alergija je imunska reakcija. Pri intoleranci po drugi strani pa gre za nekaj, česar med drugim nismo zmožni presnoviti.
Intoleranca na ogljikove hidrate je torej prebavna motnja, kar je v domeni gastroenterologov, ne pa imunska motnja,« razliko med alergijo in intoleranco pojasnjuje specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na golniški kliniki.
Intoleranca, po drugi strani, se izraža s prebavnimi težavami, ki izzvenijo po nekaj urah oz. enem dnevu, a so pogosto zaradi nespremenjenega načina prehranjevanja prisotne ves čas.
Zato so lahko vetrovi po novem živilu povezani s prilagajanjem prebavil na novo hrano, z več sestavinami v obroku ali z večjo količino hrane, ne pa nujno z alergijo na piščanca.
Kako se alergija na piščančje meso razlikuje od prebavne občutljivosti?
Pri alergiji sodeluje imunski sistem, medtem ko je intoleranca neimunska reakcija, ki se pogosteje kaže s prebavnimi težavami.
Alergija na hrano prizadene 2 - 5% prebivalstva.
Imenujemo jo tudi kot t.i. takojšnja alergija na hrano, ker se odziv začne že od nekaj minut do nekaj ur po zaužitju škodljive hrane.
Imunski sistem je zadolžen za obrambo telesa pred tujki in škodljivimi organizmi.
IgE je najbolj povezan s posebnimi imunskimi celicami v pljučih, koži in sluznici, ki sprožijo alergijski odziv na tuje snovi v telesu.
Ko imunski sistem prvič izpostavite morebitnemu alergenu, še nimate nobenega alergijskega odziva.
Ta se namreč lahko pojavi šele potem, ko je telo že začelo proizvajati protitelesa imunoglobulina E (IgE).
Ko spet zaužijete to živilo, pride njegov alergen v stik s protitelesi IgE, ki so sprijeta s krvnimi in tkivnimi bazofilci.
Alergijo na hrano pogostokrat zamenjujemo s prehransko intoleranco.
Ker so si znaki podobni so mnogi prepričani, da imajo alergijo na hrano, v resnici pa so morda intolerantni na določeno živilo.
Najpogostejši znaki alergije pri dojenčku
V tej starosti se alergije kažejo na koži, kot suh, srbeč izpuščaj, lahko tudi še kot driske (bolj pri mleku).
V prvem letu življenja se prizadetost kože najpogosteje kaže kot atopijski dermatitis.
V odrasli dobi se alergija za hrano izrazi na različne načine, na površini kože kot kožni izpuščaj (koprivnica), atopijski dermatitis, srbečica, otekanje, v prebavilih pa s krči, bruhanjem, drisko.
Pri dojenčku so lahko pomembni predvsem naslednji znaki:
- suh, srbeč ali hitro nastal kožni izpuščaj;
- koprivnica ali izrazita rdečica;
- otekanje ustnic, obraza ali vek;
- ponavljajoče se bruhanje;
- driska, zlasti če se ponavlja po istem živilu;
- kri ali sluz v blatu;
- izraziti trebušni krči in neutolažljiv jok;
- kašljanje, piskanje ali oteženo dihanje;
- nenadna bledica, mlahavost ali nenavadna zaspanost.
V dihalih se izrazi s kihanjem, zamašenim nosem in oteženim dihanjem.
Najhujši znak je anafilaksija, ki je lahko tudi smrtna, če takoj ne ukrepamo.
Anafilaksija povzroča oteženo dihanje, otekanje v ustih in grlu, nenaden padec krvnega tlaka in v nekaterih primerih izgubo zavesti.
Če se po zaužitju piščančjega mesa pojavijo otekanje obraza ali jezika, težko dihanje, ponavljajoče bruhanje, izrazita mlahavost ali izguba zavesti, je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč.
Ali se lahko alergija pokaže samo s prebavnimi težavami?
Da, pri nekaterih oblikah alergije se lahko težave izrazijo predvsem v prebavilih, vendar so podobni simptomi možni tudi pri intoleranci ali običajnem prilagajanju prebave.
Zapoznelo prehransko alergijo namreč povzročajo telesne celice, zato jo imenujemo tudi celično posredovana alergija.
Razlika je ta, da se odziv navadno pojavi samo v enem telesnem sistemu, in sicer v prebavilih.
Glavni znaki pri starejših otrocih in odraslih so težko požiranje, trebušne bolečine, zagozditev hrane v požiralniku, bruhanje, zgaga in driska.
Mlajši otroci imajo pogosto tudi znake gastroezofagealne refluksne bolezni (vračanje želodčne vsebine, predvsem kisline v požiralnik), drugi simptomi pa so še bruhanje, krvavo blato in zapoznela rast.
Pri sedemmesečnem otroku pa dve epizodi nočnih vetrov brez drugih znakov ne pomenita značilnega dokaza za alergijo na piščanca.
Zakaj so alergije pri dojenčkih pogosto povezane z drugimi živili?
V tej starosti je najpogostejša alergija še vedno na kravje mleko, jajce in pšenico.
Jajce pogojno (izjemoma) pomeni tudi perutnino.
Ampak res izjemoma.
Alergije na hrano so najpogostejše v prvih letih življenja - pri otrocih se najpogosteje izrazijo v zgodnjem otroštvu in izzvenijo do vstopa v šolo.
Največ otrok je preobčutljivih na mlečne proteine.
Pogosta je tudi alergija na jajca.
Razširjenost prehranskih alergij je pri otrocih 8-10 %.
V kar 80 % primerov pri otrocih do šestega leta starosti ob strogih dietah alergije izzvenijo.
Alergija na jajca je po pogostosti na drugem mestu med otroškimi alergijami.
Znana je navzkrižna alergija na piščančje meso in puranje meso.
Torej, kdor ne prenaša kokošjih jajc, mora biti previden tudi pri kokošjem in puranjem mesu.
Pri tem je treba poudariti, da je povezava med alergijo na jajce in reakcijo na perutnino pogojna in redka, zato ni smiselno samodejno izločiti vseh perutninskih izdelkov brez posveta z zdravnikom.
Kako varno nadaljevati z uvajanjem piščanca?
Pri uvajanju novih živil je pomembno, da je otrok zdrav in da se naenkrat uvaja samo eno novo živilo.
Piščančje meso ponudite v majhni količini, najbolje dopoldne ali okoli kosila, kot ste ga že ponudili v juhici oziroma z zelenjavo.
Če je v obroku več novih sestavin, je težje ugotoviti, katera od njih je povzročila težavo.
Po zaužitju spremljajte otrokovo počutje v naslednjih urah in do naslednjega dne.
Če se pojavijo samo vetrovi, otrok pa je sicer živahen, brez izpuščaja, bruhanja, driske ali otekanja, se o nadaljevanju uvajanja posvetujte s pediatrom.
Če se po ponovnem zaužitju ponovi enak vzorec težav ali se pojavijo dodatni znaki, piščanca do pregleda pri pediatru raje ne ponujajte več.
Hrane ne izločajte dolgoročno na lastno pest, saj lahko pri dojenčku nastanejo nepotrebne prehranske omejitve.
Ob najmanjšem sumu na alergijo na piščanca se posvetujte z zdravnikom, da vam bo alergolog lahko pomagal pri tej bolezni.
Kdaj je potreben pregled pri pediatru?
Pediatra je smiselno poklicati, če se težave ponavljajo po vsakem zaužitju piščanca, če se poleg vetrov pojavijo driska, bruhanje, kri v blatu, kožni izpuščaji ali slabše napredovanje telesne teže.
Posebej pomembno je, da zdravniku poveste, katero živilo je otrok zaužil, v kakšni količini, s čim je bilo pripravljeno in koliko časa je minilo do pojava težav.
Zdravnik bo z vami opravil razgovor, pregledal vašo kožo, opravil molekularno diagnozo alergije ali opravil kožni test s piščančjim mesom.
Na podlagi rezultatov testov bo specialist predpisal individualno zdravljenje in dietoterapijo.
Alergije na piščanca ni mogoče potrditi samo po simptomih ali z naključno menjavo hrane.
Diagnoza mora temeljiti na otrokovi zdravstveni zgodovini, kliničnih znakih in po potrebi usmerjenih preiskavah.
Piščančje meso, jajce in navzkrižne reakcije
Znana je navzkrižna alergija na piščančje meso in puranje meso.
Pri osebah z alergijo na piščanca se lahko pojavi tudi alergija na piščanca in druga jajca.
Ta sindrom se imenuje "ptica - jajce".
Vendar alergija na jajce ne pomeni samodejno alergije na piščančje meso.
Jajce pogojno (izjemoma) pomeni tudi perutnino.
Ampak res izjemoma.
Če je otrok že imel potrjeno alergijsko reakcijo na jajce ali drugo živilo, je treba uvajanje piščanca uskladiti s pediatrom oziroma alergologom.
Kako ločiti reakcijo na piščanca od reakcije na celoten obrok?
Piščanec je lahko pripravljen skupaj z zelenjavo, žiti, juho ali drugimi sestavinami.
Če se težave pojavijo po obroku, ni mogoče brez dodatnih podatkov zanesljivo vedeti, katera sestavina je bila vzrok.
Pomembno je razlikovati med prehransko alergijo in intoleranco.
Pri intoleranci po drugi strani pa gre za nekaj, česar med drugim nismo zmožni presnoviti.
Napihnjenost in druge prebavne motnje tako prepogosto pripisujemo alergijskim reakcijam.
Če je bila zelenjava ali druga sestavina prav tako nova, jo je treba upoštevati pri pogovoru s pediatrom.
Koristno je voditi kratek dnevnik uvajanja:
- datum in ura obroka;
- vrsta in količina piščančjega mesa;
- vse druge sestavine obroka;
- čas pojava vetrov ali joka;
- blato, morebitno bruhanje in telesna temperatura;
- stanje kože pred obrokom in po njem;
- morebitno otekanje, kašljanje ali spremembe dihanja.
Takšen zapis pomaga prepoznati, ali se težava ponavlja po istem živilu ali gre za osamljen dogodek.
Ali je treba piščanca zaradi vetrov takoj izločiti?
Samo zaradi vetrov piščanca ni treba samodejno izločiti za daljši čas.
Vetrovi in želja po dojenju sama po sebi nista dovolj značilna za alergijo.
Če pa se po piščancu večkrat pojavijo enaki prebavni znaki ali se jim pridružijo kožne oziroma dihalne težave, je potreben pogovor s pediatrom.
Pri dojenčku je pomembno, da se izločevalne diete ne uvajajo brez strokovnega nadzora.
Če prenehate jesti piščanca, se ne bo več pojavil, vendar je v tem primeru pomembno preučiti sestavo izdelkov.
Ta nasvet je namenjen potrjeni alergiji in ga pri dojenčku ni smiselno izvajati brez zdravniške ocene.
Kako se alergija na piščanca zdravi?
Eno pomembno zdravljenje alergij je izogibanje stiku s piščancem.
Simptomi izginejo takoj, ko odstranite alergen.
Če bi bila alergija potrjena, bi pediater ali alergolog določil, katerim živilom se mora otrok izogibati in kako zagotoviti ustrezno prehrano.
Po potrebi bo zdravnik predpisal tudi zdravila za lajšanje simptomov alergije.
Pri dojenčku se zdravil, zlasti antihistaminikov ali drugih pripravkov, ne uporablja brez navodila zdravnika.
Če se pojavi anafilaktična reakcija, bolnik razvije srbenje, kožne izpuščaje in težko dihanje.
Pri kakršnem koli sumu na hudo alergijsko reakcijo je treba takoj poiskati nujno medicinsko pomoč.
Posebna previdnost pri uvajanju alergenov
Alergije pošteno otežijo življenje posameznikov, ob neupoštevanju diete in omejitev pa so posledice lahko tudi življenjsko ogrožajoče.
To pa ne pomeni, da je treba pri vsakem vetru ali nočnem prebujanju sklepati na alergijo.
Stopnja občutljivosti je lahko zelo različna in se spreminja tudi pri posamezniku.
Nekateri otroci lahko spijejo tudi malo mleka in imajo le rahel alergijski odziv, drugim pa že kapljica povzroči hude težave.
Enako velja za odzive na druga živila: pomembna sta vrsta simptoma in njegova ponovljivost, ne le časovna bližina obroka.
Alergije: simptomi, reakcija, zdravljenje in obvladovanje - video za otroke
Najpomembnejše informacije za starše
- Dvakratni pojav nočnih vetrov brez drugih znakov še ne potrjuje alergije na piščančje meso.
- Alergija se pogosteje kaže s kožnimi, prebavnimi ali dihalnimi znaki, ki se ponavljajo po zaužitju določenega živila.
- Pri sedemmesečnem dojenčku so med pogostejšimi alergeni kravje mleko, jajce in pšenica.
- Jajce pogojno pomeni tudi perutnino, vendar res izjemoma.
- Če se pojavijo izpuščaj, otekanje, ponavljajoče bruhanje, kri v blatu ali težko dihanje, otroka pregleda zdravnik.
- Ob težkem dihanju, otekanju ust ali jezika, izraziti mlahavosti ali izgubi zavesti je potrebna takojšnja nujna pomoč.
- Pri uvajanju novih živil je koristno uvajati eno novo sestavino naenkrat in voditi dnevnik reakcij.
- Dolgotrajnih izločevalnih diet pri dojenčku ne uvajajte brez pediatra ali alergologa.