Fižol je ena najstarejših in najbolj priljubljenih stročnic na slovenskih mizah. Ne glede na to, ali ga uporabljamo v enolončnicah, juhah, solatah ali kot prilogo, fižol ostaja osnovna sestavina številnih tradicionalnih jedi.
Fižol spada med stročnice, njegovi plodovi pa rastejo v strokih. Glede na rast ločimo dve osnovni vrsti: nizek fižol, ki raste grmičasto in ne potrebuje opore, ter visoki fižol, ki se vzpenja in je pogosto tudi dekorativen. V Sloveniji fižol gojimo že stoletja, številne sorte pa so prilagojene našim razmeram in so del naše kulturne dediščine.
Med najbolj znanimi avtohtonimi sortami so nizke sorte, in sicer češnjevec, zorin, prepeličar tomačevski, topolovec, ribničan, med visokimi sortami pa so najbolj znani ptujski maslenec, jabelski pisanec, lišček rdeči marmorirani, nežika, maslenec, semenarna 22 in klemen.
| Lastnost | Podatek |
|---|---|
| Stročji fižol | v resnici nedozoreli fižol, ki ga uživamo skupaj s strokom |
| Kuhani fižol | okoli 120-140 kcal na 100 g |
| Stročji fižol | le okoli 30 kcal |
| Namakanje posušenega fižola | 8-12 ur |
| Kuhanje stročjega fižola | 10 minut |
Stročji fižol je v resnici nedozoreli fižol, ki ga uživamo skupaj s strokom. Poznamo zeleni in rumeni stročji fižol, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen tudi vijoličasti. Njegova priprava je enostavna. Kuhamo ga nekaj minut v rahlo osoljeni vodi, nato pa ga uporabimo v solatah, prilogah ali glavnih jedeh.
Stročji fižol stresemo v slan krop in kuhamo 10 minut, da se zmehča, a ostane čvrst. Kuhan stročji fižol odcedimo in postavimo na hladno, da se napol ohladi. Kuhanega prav tako vzamemo iz vode in prihranimo.
Olupimo in narežemo krompir in največ 5 minut kuhamo v vodi, v kateri se je malo prej kuhal stročji fižol.
V ponvi najprej razpustimo slanino, dodamo čebulo in korenje ter počasi pražimo 2 minuti.
Medtem česen očistimo in stremo ali drobno sesekljamo. Peteršilj sesekljamo.
V kozico damo olje, česen in peteršilj. Nazadnje vmešamo kuhan stročji fižol, po potrebi prilijemo malo vode, v kateri se je kuhal.
Stročji fižol lahko pripravimo tudi z mandlji. To jed lahko jemo samostojno alikot prilogi drugim jedem.
Za 4 osebe potrebujemo:- 500 gramov stročjega fižola,- 2 žlici olivnega olja,- 1 čebulo,- 2 stroka česna,- 50 gramov mandljevih lističev,- drobno naribano limonino lupinico,- sok polovice limone,- sol in poper.
Priprava je opisana v 5. točkah.
- Stročji fižol operemo. Porežemo mu peclje.
- V večjem loncu segrejemo vodo. V vrelo vodo stresemo stročji fižol. Kuhamo ga od 15 do 20 minut. Stročji fižol mora biti mehek.
- V ponvi popražimo mandlje. Med praženjem ponev večkrat potresemo. Tako se mandlji ne bodo zažgali. Pražene mandlje pretresemo v posodico.
- Česen in čebulo olupimo. Na drobno ju nasekljamo. V ponvi segrejemo olje. Dodamo čebulo in jo popražimo. Nato dodamo česen in ga pražimo 1 minuto.
- V ponev dodamo kuhan stročji fižol in naribano limonino lupinico. Vse skupaj pražimo malo več kot 1 minuto. Nato prilijemo limonin sok. Dodamo mandljeve lističe. Po želji solimo in popramo.
Lososov file s stročjim fižolom je preprosta jed za 4 osebe.
Za 4 osebe potrebujemo:- 500 gramov lososovega fileja,- 4 ščepce soli,- 500 gramov stročjega fižola,- 1 strok česna,- 1 žličko masla,- olivno olje.
Priprava je opisana v 4. točkah.
- Lososov file narežemo na 4 enako velike kose. Stročji fižol operemo in odrežemo peclje. Česen olupimo in drobno nasekljamo.
- V večji posodi zavremo vodo. Dodamo stročji fižol. Kuhamo ga 10 minut.
- Medtem lososove fileje premažemo z oljem in solimo. Položimo jih v vročo ponev. File lososa na vsaki strani pečemo od 2 do 3 minute.
- Stročji fižol je odličen kot topla priloga k ribam z žara, pečenemu piščancu ali kosu svinjine.
Ali ste vedeli: To jed poznam iz otroštva in jo še danes velikokrat pripravim za svojo družino. Bistvo je v česnu in njegovem vonju, ki se vije po kuhinji med pripravo.
Naredimo vnaprej: Jed je najboljša pravkar skuhana. Čas si prihranite, če vnaprej pripravite sestavine. Denimo, skuhajte stročji fižol in krompir, dobro odcedite, ohladite in shranite v hladilnik do naslednjega dne.
Naredimo vnaprej: Stročji fižol skuhamo že zvečer. Naslednji dan le pogrejemo na česnu in paradižniku.
Nasvet: Pazite, da testo med delom ostane hladno in da hladno vstavite v pečico. Le tako se bo lepo speklo v plasti in se maščoba ne bo razlezla po pekaču.
Pečico vklopimo na 200 stopinj Celzija. Nizek pekač iz pečice obložimo s papirjem za peko in nanj položimo oba lista testa drugega poleg drugega.
Na semenskih vrečkah fižola je napisano, da so primerni za strok ali zrnje nekatere sorte pa tudi za stok in zrnje (manj izbire).
Zanima me ali je fižol ,ki je za stročje tudi za zrnje, ko dozori in obratno, fižol, ki je za zrnje uporabno v prehrani tudi kot mladi stroki.
Jeseni sem iz del travnika pripravila gredo za fižol in sladko koruzo, prekrila sem jo s kartonom in listjem leske in gabra. Lahko listje in karton potem vkopljem v zemljo za sajenje fižola.
Listje in karton lahko vkopljete v zemljo, a bo ta zemlja bogata z organsko snovjo in ogljikom. Koruza bi morala dobro rasti, fižol tudi.
Moderni sorte so narejene tako, da so bolj primerne za zrnje ali za stročje. Tako, da jih raje uporabimo namensko. A načeloma bi morale sorte za stročje biti tudi povsem uporabne za zrnje.
Fižol je treba vedno kuhati. V surovi obliki mnoge vrste fižola vsebujejo lektine. To so škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem. Fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.
Za vzgojo fižola potrebujemo sončno lego, dobro odcedna tla in kakovostna semena. Sejemo ga neposredno v zemljo, ko se ta ogreje nad 12 °C, kar je običajno v maju.
Nizek fižol sejemo na razdalji 30-40 cm, visoki pa nekoliko redkeje in ob opori.
Zalivanje naj bo redno, a zmerno, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin ali razvoj bolezni. Rastlina ne mara premočene zemlje. Pomembna je tudi pravilna razdalja med rastlinami, da omogočimo dober pretok zraka in zmanjšamo možnost plesni.
Za boljšo rast fižola lahko uporabimo naravna gnojila, kot so kompost ali uležan hlevski gnoj. Dober učinek imajo tudi pripravki iz kopriv. Med dobri sosedi fižola so koruza, buče, solata in redkvice.
Kako kuhati zeleni fižol kot profesionalec
Stročji fižol s porezanimi peclji.
Stročji fižol lahko shranjujemo na več načinov. Posušen fižol hranimo v suhem in zračnem prostoru, najbolje v steklenih ali kovinskih posodah. Kuhan fižol pa lahko zamrznemo ali shranimo v hladilniku za nekaj dni. Stročji fižol lahko blanširamo in zamrznemo ali vložimo v kis, s čimer ohranimo njegov okus tudi čez zimo.
Fižol je bogat vir rastlinskih beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Približno polovico njegove energijske vrednosti predstavljajo ogljikovi hidrati, sledijo beljakovine, nato pa še zdrave maščobe. Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin (zaradi česar je blagodejen za našo prebavo), nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov (recimo magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen) ter antioksidantov.
Kalorična vrednost fižola je odvisna od načina priprave. Kuhani fižol ima okoli 120-140 kcal na 100 g, stročji fižol pa še manj - le okoli 30 kcal. Vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi.
Redno uživanje fižola naj bi ugodno vplivalo na krvni tlak, sladkor v krvi, delovanje ledvic, kosti in mišice. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primeren tudi za diabetike, saj pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. V ljudskem zdravilstvu fižol poznamo kot pomoč pri revmi in težavah z mehurjem, stroki pa se pogosto uporabljajo tudi za pripravo čaja, ki deluje diuretično. Vsebuje tudi fitinsko kislino in saponine, ki imajo antioksidativne učinke.
V tradicionalni kuhinji se fižol pogosto pojavlja v jedeh, kot so jota, ričet ali fižolova solata. Odlično se ujema tudi s sodobnejšimi okusi, na primer v kombinaciji s filejem postrvi, karamelizirano kolerabo ali zeliščnim oljem. Kuharji ga radi uporabijo v obliki kreme, pireja, solate ali kot mehko podlago za mesne jedi, kot so goveja lička ali roastbeef z belim fižolom.
Stročji fižol je priljubljena poletna različica. Poznamo zeleni in rumeni stročji fižol, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen tudi vijoličasti.
Stročji fižol skuhajo tako, da ostane še rahlo čvrst, nato pa mu dodajo surov ali nežno prepražen česen in kakovostno oljčno olje.
Topel ali hladen? Sveže pripravljen stročji fižol je odličen kot topla priloga k ribam z žara, pečenemu piščancu ali kosu svinjine. Prav zaradi svoje preprostosti je to recept, h kateremu se radi vračamo vse poletje.