Slovenska kuhinja je preprosta, nasitna in polna okusov. Odraža zgodovino države ter njene tesne vezi s sosednjimi deželami, mediteranskim prostorom, srednjo Evropo in Balkanom.
Na slovenskih mizah imajo pomembno mesto lokalne in sezonske sestavine, številni recepti pa se iz roda v rod prenašajo že stoletja. Med značilnimi sestavinami so meso, skuta, krompir, stročnice, ajda, ješprenj, zelje, repa, orehi, mak in med.
Kranjska Gora in jedi Zgornjesavske doline
Destinacija Kranjska Gora že od projekta Solum podpira zbiranje in dokumentiranje kulinarike Zgornjesavske doline. Končni izdelek projekta je knjižica z recepti lokalnih specialitet iz vasi destinacije Kranjska Gora.
V destinaciji Kranjska Gora ima vsaka vas svojo različico te krepke jedi.
Prav zato je mogoče na območju Zgornjesavske doline najti več različic krapov, pripravljenih iz krompirjevega, ajdovega, pšeničnega ali vlečenega testa ter napolnjenih s skuto, proseno kašo, polento, suhim sadjem ali drugimi lokalnimi sestavinami.
Dovški krapi
V Dovjem krape pripravljajo s proseno kašo, jih napolnijo s skuto, za še boljši okus pa nadevu dodajo ocvrto čebulo in veliko sesekljanega drobnjaka.
V tej vasi pod Triglavom so bili krapi najpogostejše kosilo med žetvijo ali košnjo.
Brigita Ozebek je ekipi Pasta Grannies predstavila postopek priprave dovških krapov.
Rateški krapi
V Ratečah poznajo več različic krapov. Rateški krapi so pripravljeni iz krompirjevega testa in polnjeni s špresom oziroma skuto ter koruznim nadevom.
Druga različica je napolnjena s suhimi hruškami oziroma hruškovimi krhlji.
Obe različici lahko poskusite v rateških gostiščih, v gostišču Uh in Gostilni Žerjav.
Krapi iz Zgornje Radovne
V Zgornji Radovni, v gostilni Pr’ Psnak, krape pripravljajo iz ajdove moke, zabelijo jih z drobtinami, poleti pa jih postrežejo tudi s kislim mlekom.
Mojstranski in podkorenski krapi
V Mojstrani lahko v gostilni Pr’ Železnk poskusite mojstransko različico krapov.
Njihova različica krapov je znana tudi v Podkorenu. Pripravljeni so iz mešanice ajdove in bele moke, za nadev pa skuhajo polento, ji dodajo skuto in jajce.
Štruklji: ena najbolj prepoznavnih slovenskih jedi
Štruklji so zviti cmoki iz vlečenega, listnatega ali drugega testa, polnjeni z različnimi sladkimi ali slanimi nadevi.
Sam cmok ima prožno in mehko teksturo, ki jo dodatno poudari nadev.
Štruklji so tako priljubljeni, da jih najdemo po vsej državi.
V Ljubljani jih lahko poskusite v lokalu Moji štruklji Slovenije, kjer ponujajo veliko različnih okusov. Med njimi so tudi pistacijevi in gibanica štruklji.
V Logarski dolini jih postrežejo tudi z jagodičevjem in stepeno smetano.
Na kmetiji Končovc v vasi Javornik nad Kranjem so štruklji ena od najbolj znanih hišnih specialitet. Leta 1992 je bila Fani Kristan prva v kranjski občini, ki je odprla turistično kmetijo z odprtimi vrati.
Slane skutne štruklje je gospa Fani pripravila v osrednjem prostoru stare gorenjske kmetije, okrašene z mogočno zeleno lončeno pečjo.
Žganci z ocvirki in ajdovi žganci
Ajdovi žganci so ena zanimivejših slovenskih jedi. Gre za ajdovo jed, ki jo lahko opišemo kot ajdovo kašo oziroma jed, podobno žličnikom.
Običajno jih postrežejo z ocvirki, jedo pa jih s kislim mlekom ali juho.
Po videzu lahko spominjajo na mleto meso, vendar niso mesna jed. Imajo drobljivo in mehko teksturo, same po sebi pa nimajo izrazitega okusa, zato prevzamejo okus priloge ali jedi, s katero jih postrežemo.
Oseminsedemdesetletna gospodinja Ana Žerovnik je žgance z ocvirki pripravila v svoji majhni kuhinji, kjer je ekipa komaj namestila vso snemalno opremo. Njena posebna priprava je navdušila vse navzoče.
Jota: kisla in nasitna enolončnica
Jota je tradicionalna slovenska enolončnica iz kisle repe ali kislega zelja, fižola, krompirja in včasih prekajenega mesa.
Njena značilnost je sladko-kisel, slan in po mesu tudi dimljen okus.
Nekatere različice vsebujejo kuhano jajce in kumino.
Kisla nota daje jedi osvežilen okus, zlasti v primerjavi z gostejšim ričetom.
Joto lahko poskusite na več mestih, tudi v Klobasarni v Ljubljani, kjer jo postrežejo skupaj s kranjsko klobaso.
Ričet: gosta enolončnica z ješprenjem
Ričet je priljubljena slovenska enolončnica, pripravljena iz prekajenega mesa, zelenjave in ješprenja.
V primerjavi z joto je precej gostejši in ima zaradi ješprenja bolj kašast okus, ki ga dopolnijo meso, zelenjava in začimbe.
Ričet lahko poskusite v Klobasarni v Ljubljani, dobra izbira pa je tudi po dolgem pohodniškem dnevu v planinski koči na poti po Dolini Triglavskih jezer.
Kranjska klobasa: zaščitena kraljica slovenskih mesnin
Kranjska klobasa je izdelana iz 80 odstotkov mlete svinjine in 20 odstotkov slanine, začinjena pa je s soljo, poprom in česnom.
Pogosto jo postrežejo z gorčico in skupaj z joto ali ričetom.
Kranjska klobasa je kraljica med slovenskimi suhomesnatimi izdelki in je zaradi slovenske astronavtke slovenskih korenin Sunite Williams potovala celo v vesolje.
V Ljubljani jo lahko poskusite v Klobasarni, majhnem lokalu, kjer naročite pri pultu in sedete na ulici. Jed je cenovno dostopna, pripravljena hitro in primerna kot prigrizek med ogledom mesta.
Prekmurska gibanica
Prekmurska gibanica je sladica z od osmimi do desetimi plastmi testa, makovim, jabolčnim, skutnim in orehovim nadevom.
V Sloveniji je tako priljubljena, da je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo dobila oznako »zajamčena tradicionalna posebnost«, ki zagotavlja ohranjanje njenih tradicionalnih značilnosti.
Poskusite jo lahko tudi v slaščičarni Kala v Kranjski Gori.
Njene številne plasti spominjajo na prerez sedimentne kamnine. Jabolčni okus je lahko najbolj izrazit, makova semena pa dodajo prijetno hrustljavost.
Potica: praznična sladica z dolgo tradicijo
Potica je ena najbolj priljubljenih slovenskih prazničnih sladic, njeni recepti pa se prenašajo iz roda v rod.
Gre za zvito testo z različnimi nadevi, med najbolj tradicionalnima pa sta makov in orehov nadev.
Peče se v potičniku, ki je podoben modelu za šarkelj.
Tudi potica je dobila evropsko oznako »zajamčena tradicionalna posebnost«.
V Ljubljani lahko poskusite tudi mini različico potice v Butiku lePotica. Med različicami so cimetova in malinova potica.
Potica je lahko lahka, puhasta in biskvitasta, cimetova različica pa po teksturi in okusu spominja na cimetovo rolado.
Blejska kremšnita in blejska grmada
Blejska kremšnita
Blejska kremšnita je verjetno najbolj ikonična slovenska sladica.
Sestavljajo jo plast listnatega testa, vaniljeva krema, stepena smetana in zgornja plast hrustljavega testa, posuta s sladkorjem v prahu.
Je ravno prav sladka, kremasta in hrustljava.
Ker velja za specialiteto Bleda, jo je najbolje poskusiti ob Blejskem jezeru, čeprav jo najdemo tudi drugod po Sloveniji.
Slaščičarna Zima velja za eno najboljših mest za blejsko kremšnito na Bledu.
Blejska grmada
Blejska grmada je tradicionalna slovenska sladica iz blejske regije.
Jed je težko natančno opredeliti, saj se po Sloveniji pojavlja v različnih oblikah.
Začne se s podlago iz krhkega testa, na katero dodajo listnato testo.
Idrijski žlikrofi
Žlikrofi so krompirjevi cmoki, oblikovani kot klobučki, z mehko in rahlo teksturo.
Jemo jih lahko samostojno ali z bakalco, mesno omako.
Žlikrofi niso bili vedno na seznamu jedi, ki jih obiskovalci načrtujejo poskusiti, vendar se pogosto izkažejo za eno najbolj prijetnih kulinaričnih odkritij.
V Bovcu jih lahko poskusite v lokalu Papi Tine Place, kjer jih postrežejo z golažem.
Gobova juha in obara
Gobova juha je klasična slovenska gobova juha, ki se pojavlja v različnih različicah.
Za pripravo čebulo nežno prepražijo na maslu, nato jo združijo z moko in česnom.
Obara je krepka mesna in zelenjavna juha iz štajerske regije.
Po praženju začimb dodajo kose govedine, ki jih dušijo v paradižnikovi omaki in rdečem vinu.
Solate in sezonske sestavine
Regratove solate pripravljajo že stoletja. Regrat nabirajo na travnikih, ko se tali sneg, običajno marca ali aprila.
Lokalne in sezonske sestavine so v središču slovenske kuhinje, zato se jedi pogosto spreminjajo glede na letni čas in območje.
Jagnjetina in divjačina sta prav tako pogosto uporabljeni vrsti mesa.
Slovenska vina
Slovenija ima močno vinogradniško tradicijo, tri glavne vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev.
V vzhodni Sloveniji je Podravje največja vinorodna dežela. Najbolj znano je po elegantnih belih, penečih in kakovostnih desertnih vinih.
Posavje na jugovzhodu je najmanjša vinorodna dežela in ima dolgo tradicijo lokalnega vinarstva.
Najbolj znano vino tega območja je cviček, lahkotno rdeče vino z nizko vsebnostjo alkohola in rahlo ostrim okusom.
Primorska ob italijanski meji je najbolj razvita vinorodna dežela. Pridelujejo krepka rdeča vina, kompleksna bela vina ter naravna in oranžna vina.
Med priljubljenimi slovenskimi vini sta tudi refošk, rdeče vino, in cviček, posebno vino iz rdečega in belega grozdja.
Vino lahko poskusite skoraj v vsaki slovenski restavraciji.
Maribor je eno pomembnih središč slovenskega vinarstva. V mestu raste najstarejša trta na svetu, stara več kot 450 let.
Pivo in žganje
Slovenija ima razvito pivsko kulturo. Poleg uveljavljenih blagovnih znamk se razvija tudi ponudba kraft piva.
Zaradi dolgoletne tradicije pridelovanja hmelja na vzhodu države in dostopa do čiste sladke vode so manjše neodvisne pivovarne vse bolj priljubljene.
Eden od primerov je pivovarna Lintvern v Bohinju, ki proizvaja manjše serije nefiltriranega piva.
Če v Sloveniji naročite pivo, bo verjetno pripravljeno iz zaščitenega štajerskega hmelja, ki je pravzaprav mešanica več slovenskih sort hmelja.
V Sloveniji sta pivo in vino priljubljeni pijači, vendar žganje pogosto velja za nacionalno pijačo.
Žganje je tradicionalno domače, številne družine pa uporabljajo recepte, ki se prenašajo iz roda v rod.
Močnejše različice pripravljajo iz koščičastega sadja, kot so hruške, slive in breskve.
Slajše različice vključujejo borovničevo, figovo in medeno žganje.
Zaščitene slovenske dobrote
Slovenija ima raznolike običaje in tradicije, ki se odražajo v bogati gastronomski dediščini ter številnih lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkih in živilih.
Posebno pozornost namenite živilom z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo in oznako zajamčene tradicionalne posebnosti.
Med zaščitenimi proizvodi je devet vrst mesnin, štirje siri in tri vrste medu.
Okušanje izdelkov z zaščiteno označbo porekla pomeni pristno doživetje določenega geografskega okolja.
Kraški pršut je najbolj znana kraška mesnina. Njegov značilen okus staoblikujeta groba morska sol in značilna kraška burja.
Tradicionalna mesnina kraške pokrajine je izdelana iz kakovostnega svinjskega vratnika brez kosti.
Ta mesnina je izdelana iz kakovostnega svinjskega mesa in slanine v Savinjski dolini po postopku, ki se uporablja že več kot 100 let.
Prleška tünka je v Prlekiji znana že več kot 500 let.
Za Prekmurje je značilna hruškasto oblikovana suha mesnina, ki zori po tradicionalnem postopku, pri katerem sta potrebni velika skrb in potrpežljivost.
Ta mesnina je značilna za območje Idrije in Cerknega.
Slovenski med temelji na izjemni rastlinski raznolikosti države. Za kakovosten slovenski med veljajo stroge zahteve, med drugim mora vsebovati manj kot 18,6 odstotka vode.
Jajca izpod Kamniških Alp so slovela že konec 19. stoletja, ko so jih kamniške kmetice dobavljale številnim ljubljanskim kuhinjam in mestni tržnici.
Slovenija ima tudi olje temno zelene do rdeče barve, značilne arome in okusa ter ugodne maščobnokislinske sestave.
Kako raziskovati slovensko kulinariko
V Sloveniji lahko v enem obisku doživite zelo različne kulinarične tradicije. Država ima 24 gastronomskih regij in tri vinorodne dežele, zato se ponudba jedi, vin in drugih pijač razlikuje od kraja do kraja.
Raznolikost Slovenije se odraža tudi v njeni kuhinji.
V Ljubljani je dobra izbira Odprta kuhna, ki ob petkih od marca do oktobra ponuja stojnice slovenskih restavracij in tradicionalne slovenske jedi.
Ljubljana je primerna destinacija za ljubitelje hrane, saj ponuja veliko stojnic s ulično hrano in restavracij.
V manjših krajih in planinskih kočah je priporočljivo imeti gotovino v evrih, saj plačilo s kartico ni povsod mogoče.
Pri raziskovanju lokalne kulinarike iščite izdelke, ki odražajo značaj območja in so opremljeni z lokalnimi oziroma zaščitenimi označbami.
S slovensko kuhinjo se lahko srečate tudi na kulinaričnih izletih in vinskih doživetjih. V Ljubljani in na Bledu so na voljo dvourni vinski izleti, na katerih lahko poskusite sedem različnih vin.
V Mariboru je mogoče združiti pokušino več vin z ogledom več kot 450 let stare trte.
Slovenske tradicionalne dobrote, izbrana slovenska vina in domače specialitete je mogoče naročiti tudi prek spleta.
