Borut Pahor je bil četrti predsednik Republike Slovenije. Prvi mandat predsednika Republike Slovenije je opravljal od 23. decembra 2012 do 22. decembra 2017, drugega pa od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022.
Po dveh mandatih se je Borut Pahor 22. decembra 2022 poslovil s položaja predsednika države. V času predsedovanja je Slovenijo zastopal doma in v tujini, opravil številne mednarodne obiske, sprejel tuje državnike ter sodeloval pri vprašanjih regionalnega sodelovanja, evropske politike, diplomacije in mednarodnih odnosov.
Predsedniška mandata Boruta Pahorja
Junija 2012 je napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah. Do zmage proti kandidatu dr. Danilu Türku je prišel v drugem krogu, v začetku decembra 2012 in postal četrti predsednik Republike Slovenije.
Drugi mandat predsednika republike je prejel konec leta 2017, prav tako v drugem krogu proti kandidatu Marjanu Šarcu.
| Obdobje | Funkcija |
|---|---|
| 23. december 2012-22. december 2017 | Prvi mandat predsednika Republike Slovenije |
| 23. december 2017-22. december 2022 | Drugi mandat predsednika Republike Slovenije |
22.12.2022 - Drage Slovenke in Slovenci, spoštovane državljanke in državljani, zdaj vas še zadnjič kot vaš predsednik nagovarjam iz Predsedniške palače.
21.12.2022 - Objavljamo še zadnje letno poročilo o delu predsednika republike kot dokument z naslovom "Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor peto leto drugega mandata", ki smo ga pripravili v Uradu predsednika Republike Slovenije ob koncu drugega mandata predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Politična kariera pred predsedovanjem
Svojo politično kariero je sicer gradil že vse od devetdesetih let 20. stoletja dalje, ko je najprej postal delegat tedanje Skupščine RS in obenem predsedoval odboru za mladinska vprašanja ter odboru za mednarodne zadeve.
Leta 1992 (mandat 1992-1996) je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora, leta 1993 je postal podpredsednik Združene liste socialnih demokratov.
Ponovno je bil za poslanca Državnega zbora izvoljen leta 1996 (mandat 1996-2000). Marca 1997 je bil na kongresu ZLSD izvoljen za novega predsednika stranke.
Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil ponovno izvoljen za poslanca, hkrati pa je postal tudi predsednik Državnega zbora. Na kongresu stranke ZLSD leta 2001 je bil ponovno izvoljen za predsednika stranke.
Junija 2004 je bil na prvih volitvah v Evropski parlament Borut Pahor s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropski parlament.
Na petem kongresu stranke, aprila 2005, se je stranka na njegovo pobudo preimenovala v Socialne demokrate.
Predsednik vlade in pot do predsedniškega položaja
Ker so volitve v Državni zbor leta 2008 Socialnim demokratom prinesle relativno zmago, je takratni predsednik republike Danilo Türk na podlagi volilnega izida in po posvetu s poslanskimi skupinami, za mandatarja za sestavno nove vlade predlagal prav Boruta Pahorja.
Državni zbor ga je na to mesto izvolil 7. novembra 2008. Vlada pod taktirko Boruta Pahorja se je na konstitutivni seji sestala 22. novembra 2008.
Pahor je bil tako do zdaj predsednik države, državnega zbora, vlade, stranke SD in evropski poslanec.
Vloga predsednika države
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in opravlja naloge, povezane z državnim protokolom, zunanjimi odnosi, podeljevanjem državnih odlikovanj ter povezovanjem različnih družbenih skupin.
V času predsedovanja je Pahor posebno pozornost namenjal mednarodnim odnosom in Zahodnemu Balkanu. Kot predsednik je opravil 189 obiskov v tujini, sprejel 84 tujih državnikov in je pobudnik procesa Brdo-Brioni.
Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je priredil slovesnost ob podelitvi činov slušateljem 34. generacije Šole za častnike.
Predsednik republike je imel na sprejemu govor, zbrane sta nagovorili tudi Lea Kovač, podpredsednica Sveta za invalide Republike Slovenije, in mag.
Predsednik Pahor je danes virtualno sodeloval na humanitarnem dogodku - slovesni inavguraciji programa "Žito iz Ukrajine", kjer je povedal, da bo Slovenija prispevala 1mio evrov v ta projekt.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, kot vsako leto, v Predsedniški palači sprejel Luč miru iz Betlehema, ki so jo prinesli predstavniki slovenskih in zamejskih skavtov.
Mednarodna dejavnost in proces Brdo-Brioni
Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudi zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander van der Bellen.
Po včerajšnji prelomni odločitvi Evropskega sveta, s katero je bil Bosni in Hercegovini podeljen status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, je predsednik republike Borut Pahor danes, 16.
»Danes sem presrečen. BiH je dobila status kandidatke za EU. Čestitam BiH in vsem njenim ljudem. To je šele začetek, a je končno začetek zgodbe z dobrim koncem. Ponosen sem, da je Slovenija dala ta predlog in vztrajala tudi tedaj, ko se je zdelo nemogoče.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se udeležuje XVIII. zasedanja Vrha Mednarodne organizacije za Frankofonijo (Organisation internationale de la Francophonie, OIF) na Djerbi v Tuniziji.
Na povabilo nekdanjega slovenskega predsednika vlade dr. Mira Cerarja ter takratnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je novembra 2014 v Slovenijo pripotovala tedanja kitajska vlada, skupaj s 150-člansko gospodarsko delegacijo.
Podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga je ob tem obisku sprejel tudi predsednik Pahor.
Obisk kitajske vlade z gospodarsko delegacijo je potekal v luči krepitve bilateralnih odnosov ter političnega dialoga.
Ob tem je dogodku je potekal tudi slovensko-kitajski poslovni forum, ki je ponudil nove priložnosti za sodelovanje in krepitev gospodarskih odnosov med državama.
Predsednik Pahor in podpredsednik kitajske vlade Yang sta govorila o izboljšanju sodelovanja med državama, zlasti na področju informacijske tehnologije, turizma, energetike, okolja, kmetijstva, telekomunikacij.
Prav tako pa bi bilo pomembno tudi sodelovanje na kulturnem področju.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na uradnem obisku na Ministrstvu za obrambo
Obiski v Nemčiji, Španiji in na Portugalskem
Obisk Svobodne dežele Bavarske
Porcelanast kip leva na podstavku je nekdanji predsednik denimo prejel ob uradnem obisku Svobodne dežele Bavarske, junija leta 2015.
Izročil mu ga je predsednik deželne vlade Horst Seehofer.
Sporočilo takratnega obiska so bile zelene tehnologije ter skrb za okolje.
Sogovornika sta se v pogovorih dotaknila bilateralnega sodelovanja, se zavzela za intenziviranje tudi političnih odnosov.
Spomnila sta, da sta Slovenija in ZRN leta 2011 sprejeli Deklaracijo o poglobljenem sodelovanju na področjih skupnega interesa.
Prav tako sta se sogovornika strinjala, da imata Slovenija in Nemčija zelo bogate odnose na področju kulture, dotaknila pa sta se tudi problematike migracij, ki postaja izziv Evropski uniji.
Ob obisku se je nekdanji predsednik mudil tudi na sedežu podjetja BMW, kjer ga je sprejel član uprave dr. Klaus Dräger ter ostali člani vodstva podjetja.
Ob tem je prejel darilo, maketo upravne stavbe podjetja BMW.
Obisk Španije
Uradni portret španskega kraljevega para je predsednik Pahor prejel konec junija 2017, ob obisku v Kraljevini Španiji, kjer sta v Madridu skupaj s španskim kraljem Felipejem VI. odprla razstavo Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala.
Razstava je bila na ogled v enem najpomembnejših muzejev umetnosti na svetu Reina Sofia, ki med drugim hrani tudi Picassovo Guernico.
Po odprtju razstave, se je predsednik Pahor na povabilo španskega kraljevega para, udeležil zasebnega kosila v palači Zarzuela.
Konec oktobra istega leta je predsednik Borut Pahor v predsedniški palači sprejel ministra za zunanje zadeve Velikega vodstva Luksemburg gospoda Jeana Asselborna.
Obisk Portugalske
Kristalni vrč za vodo je darilo iz Portugalske.
Kristalni vrč za vodo je predsednik Pahor prejel ob uradnem obisku na Portugalskem februarja 2022, ki se ga je udeležil na povabilo portugalskega predsednika dr. Marcela Rebela de Souse.
Predsednika sta s srečanjem obeležila 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov.
Strinjala sta se, da so ti zelo dobri in prijateljski.
Nadaljnja krepitev sodelovanja med obema državama, naj bi potekala predvsem na področjih zelenega in digitalnega prehoda, na področju kulture in znanosti.
V nadaljevanju srečanja sta predsednika govorila tudi o aktualnih razmerah v Evropi, o razmerah na rusko - ukrajinski meji ter na Zahodnem Balkanu.
Ob obisku na Portugalskem se je predsednik Pahor sestal še s predsednikom Vlade Portugalske republike ter predsednikom Parlamenta Portugalske republike.
Predsedniška darila in muzejska zapuščina
Spomladi letošnjega leta je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v hrambo in upravljanje prejel obsežen del protokolarnih daril nekdanjega predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
To je že šesti sklop v nizu različnih protokolarnih daril.
Darila, številčno jih je več kot šeststo, ki jih je bivši predsednik gospod Pahor dobil v času dveh mandatov, so zelo raznolika.
Predsedniška darila nekdanjega predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja, bodo nedvomno obogatila in popolnila zbirko predsedniških daril.
Hranjena in deloma razstavljena bodo v depojih državnih muzejev v Pivki.
| Darilo | Dogodek oziroma država |
|---|---|
| Porcelanast kip leva na podstavku | Uradni obisk Svobodne dežele Bavarske, junij 2015 |
| Maketa upravne stavbe podjetja BMW | Obisk sedeža podjetja BMW |
| Uradni portret španskega kraljevega para | Obisk v Kraljevini Španiji, konec junija 2017 |
| Kristalni vrč za vodo | Uradni obisk na Portugalskem, februar 2022 |
Ekipa predsednika republike
Alja Brglez je bila vodja kabineta predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v obeh njegovih mandatih od 2012 do 2022.
S predsednikom Pahorjem sodeluje od leta 2012, ko je bila povabljena v njegovo volilno kampanjo - ko je bil Borut Pahor izvoljen in je nato 23. decembra 2012 zaprisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta.
V tem času je delovala tudi kot svetovalka predsednika za mednarodne odnose (od junija 2017 do avgusta 2019).
Kot vodja kabineta je usmerjala vse aktivnosti predsednika, predvsem pa se je osredotočala na naslednja vsebinska področja: narodna sprava, projekt Slovenija 2030 in podnebne spremembe (bila je generalna sekretarka Stalnega odbora predsednika republike za podnebno politiko); vodila je komisijo za državna odlikovanja in druga priznanja Predsednika Republike.
Izobrazba in strokovno delo Alje Brglez
Alja Brglez je zgodovinarka, raziskovalka, publicistka in pisateljica.
Je doktorica znanosti iz zgodovinske antropologije, magistra zgodovine in ima magisterij iz poslovne administracije (MBA).
Trenutno dela kot svetovalka nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za civilizacijo in kulturo ICK ter predsednica Komisije za trajnost v športu pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Je ustanoviteljica in nekdanja dolgoletna direktorica ter znanstvena sodelavka Inštituta za civilizacijo in kulturo.
Svetovni gospodarski forum WEF ji je leta 2003 podelil nagrado "Global Leader for Tomorrow", leta 2005 pa "Young Global Leader".
Italijanski predsednik Mattarella ji je leta 2022 podelil državno odlikovanje Republike Italije.
Prejšnje funkcije Alje Brglez
Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica Urada vlade za informiranje.
V tem času je bila vodja kabineta takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška.
Bila je predsednica Sveta za promocijo Slovenije, ki ga je leta 2002 na njeno pobudo ustanovila vlada.
Vodila je informacijsko/komunikacijsko kampanjo za referenduma o vstopu Slovenije v NATO in EU, in informiranje in komuniciranje nekaterih dogodkov zgodovinskega pomena.
Med temi dogodki so bili prvi obisk predsednika ZDA Billa Clintona v regiji junija 1999, obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji septembra 1999 ter srečanje ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georgea Busha v Sloveniji junija 2002.
Sodelovanje s predsednikom in javnostjo
Lani smo v vrtcu Litija praznovali 90. obletnico in na prireditev Dan vrtca povabili predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je dogodka tudi udeležil.
Nastop otrok je njemu in njegovim sodelavcem ostal v zelo lepem spominu, zato so nas v začetku meseca marca iz kabineta predsednika povabili k sodelovanju pri pripravi video posnetka, s katerim smo obeležili 30-letnico uradnega imena Republika Slovenija.
V četrtek, 5. 3. 2020, je bilo tako na travniku nasproti zdravstvenega doma izjemno živahno in pisano.
V le dveh dneh smo organizirali celoten dogodek, v katerega je bilo vključenih 340 otrok iz vseh enot našega vrtca, ki so, oblečeni v pisane pelerine in stisnjeni v gručo, oblikovali napis Slovenija.
S svojim obiskom nas je ta dan počastil tudi gospod Borut Pahor.
Video posnetek je bil objavljen na družabnih omrežjih predsednika republike.
Počaščeni in ponosni smo, da smo lahko sodelovali.
Urad predsednika po koncu mandata
Po dveh mandatih predsednika države se bo Borut Pahor čez 41 dni poslovil s položaja.
Novi predsednik oziroma predsednica republike Slovenije bo prisegel čez 41 dni, ko se bo končalo desetletno obdobje zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja.
Pahor se bo tako poslovil še od zadnje izmed treh najpomembnejših funkcij v državi.
Kot mu to omogoča zakon, namerava eno leto uporabljati pisarno nekdanjega predsednika v stolpnici TR3 na Trgu republike.
Predsednik države ima po koncu mandata eno leto pravico do pisarne, dveh sodelavcev in službenega vozila z voznikom.
V tem obdobju država nekdanjemu predsedniku nudi tudi varovanje.
V Pahorjevem uradu so potrdili, da se v pisarno nekdanjega predsednika kot svetovalka z njim seli zdajšnja vodja kabineta Alja Brglez.
V tem obdobju bo 59-letni Pahor, ki bo imel po prenehanju mandata naziv nekdanji predsednik republike, poiskal nove službene izzive.
Možne nadaljnje poti nekdanjega predsednika
"Po eni strani je naloga republike Slovenije, torej vlade in prihodnjega predsednika ali predsednice Republike Slovenije, da mu pomaga, na drugi strani pa tudi mednarodnih institucij oziroma organizacij, da ga sprejmejo kot nekoga, ki ima poznavanje regije, pozna mednarodne odnose in tudi diplomacijo," meni Boštjan Udovič, s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Pahorja Udovič vidi zlasti v mednarodnem političnem okolju.
"Gotovo bi lahko bil posebni odposlanec Evropske komisije na primer za Zahodni Balkan ali pa za prievropske države, tudi za za Mediteran.
Lahko bi bil tudi odposlanec zveze Nato, torej za varnostno politiko."
Pahor naj bi se želel vrniti v stranko socialnih demokratov.
Za Televizijo Slovenija je sicer pred letom dni dejal: "Nimam načrtov, ki so povezani s slovensko politiko."
Tuji državniki so po prenehanju mandatov odšli na različne poklicne poti.
Nekdanji britanski premier Tony Blair danes vodi inštitut za globalne spremembe, ki svetuje različnim vladam, nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je ustanovil fundacijo, ki k aktivni politični udeležbi nagovarja mlade.
Jose Manuel Barroso je po koncu vodenja Evropske komisije službo dobil pri ameriški banki Goldman Sachs, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder pa je po odhodu iz nemške politike prevzel položaje v nekaterih ruskih naftnih podjetjih.
tags: #preesednik #drzave #pasteta