Narodi sveta se razlikujejo tudi po prehranskih navadah. Čeprav smo pri običajni umestitvi solate na jedilnik Slovenci precej podobni nekaterim sosedom (predvsem Avstrijcem in Hrvatom, ne pa na primer Madžarom) in še komu, smo z globalne perspektive pravzaprav posebneži. Medtem ko pri nas solato po navadi postrežemo zraven glavne jedi s prilogo, je v svetu bolj pogosto samostojen hod, največkrat predjed.
Obstajajo trije osnovni načini uživanja tega praviloma najlažjega dela najobilnejšega dnevnega obroka. Pred, med in potem. Znano je, da denimo Francozi solato najraje pojedo najprej, Američani na koncu, Slovenci pa med obrokom.
Solata v slovenskem prehranskem izročilu
»Pravi« slovenski obrok pa je sestavljen iz juhe, mesa, krompirja in solate. Nujno. Pa ne samo pri nas: denimo Nemci zelo dobro poznajo in vsakodnevno srečujejo skovani izraz schni-po-sa, ki pomeni nič drugega kakor »schnitzel-pommes-salat«, torej večno in dokaj dolgočasno združbo zrezka, ocvrtega krompirja in solate.
O takšnih in drugačnih prehranskih kombinacije bomo razpravljali kdaj drugič, danes se posvetimo predvsem solati, brez katere menda ni, ne sme in ne more biti pravega slovenskega kosila.
To je sploh zanimiva navada, ki nekoliko spominja na hecno hkratno uživanje zelenjavne juhe in palačink z marmelado, kar je na sončni strani Alp tako rekoč povsem normalno početje. Da še bolj nenavadne kombinacije sladke orehove potice in prekajene šunke s hrenom in jajci na tem mestu sploh ne omenjamo.
Grška solata je vse pogosteje tudi na slovenskih krožnikih.
Ko je solata predjed
V svetu je solata pogosto samostojna jed, velikokrat pa tudi predjed.
Kot predjed mora biti solata praviloma sveža, barvita in dovolj lahka, da spodbudi tek, ne da bi zasenčila nadaljevanje obroka. Seveda pa je njena sestava odvisna od priložnosti, količine in vrste drugih jedi, ki sledijo.
Kadar gre za svežo, presno solato, listnato ali pač zelenjavno, pravkar nabrano na domačem ali sosedovem vrtu, zabeljeno z najboljšim oljčnim oljem in domačim kisom ter ščepcem morske soli - vse lepo in prav.
Kako sestaviti dobro solato
Poleg različnih načinov uživanja pa obstaja skoraj nešteto vrst solate.
Nekako velja, da naj bi bila to lahka jed, na katero prisegajo zlasti ženske, sploh tiste nezadovoljne s svojimi kilogrami.
Seveda naj glavnino še vedno predstavlja sezonska zelenjava, ki poskrbi za svežino, vlaknine in številne vitamine. Prav raznolike teksture in okusi naredijo poletne solate tako privlačne, hkrati pa omogočajo nešteto kombinacij, zato se jih tudi po več tednih ne naveličamo.
Kakor koli si jo zamislimo, je dobra solata vedno odvisna od dobrih sestavin.
Zelenjava kot osnova
Mesnata zelenjava, kot so paradižnik, paprika, kumare in bučke, poskrbi za barvo, sočnost in različne teksture.
Zelenjavo operemo, osušimo, očistimo in narežemo na večje kose.
Čebulo grobo sesekljamo.
Dodatki za okus in sitost
Lažja je kategorija srbske, grške, šopske in podobnih solat, ki so še vedno precej nasitne, predvsem zaradi primesi sira, oliv in podobnega.
S temi bi lahko primerjali sodobne solatne krožnike, ki so kombinacija listnate solate, mesnate zelenjave, kot so paradižnik, paprika, kumare in bučke, in denimo popečenih trakcev mesa, morskih sadežev ali mladega sira.
Morda tudi kuhanih stročnic, čemur lahko dodamo še različne solatne prelive, denimo jogurtovega.
Če želimo, da solata nadomesti glavni obrok, naj ne vsebuje le listnate zelenjave. Ključ do uravnoteženega in hranljivega krožnika je kombinacija več skupin živil.
Pomemben vir beljakovin so piščanec, tuna, jajca, sir, stročnice ali kvinoja, saj poskrbijo za daljši občutek sitosti.
Še bolj nasitna bo solata, če ji dodamo kompleksne ogljikove hidrate, kot so ajda, bulgur, pira, polnozrnate testenine, krompir ali druga polnovredna žita.
Ne smemo pozabiti niti na zdrave maščobe - orehi, semena, oljčno olje ali avokado izboljšajo okus in pomagajo, da se vitamini iz zelenjave bolje izkoristijo.
Preliv kot ključni poudarek
Je pa način, kako jo največkrat pripravimo - z oljem, kisom in soljo -, skoraj povsod, kjer poznajo solate in sorodne jedi, precej pogost.
Že zgolj pri tem je možnih kar precej variacij.
Različne vrste kisa in olja imajo zelo raznolike okuse, kombinacije še toliko bolj.
| Dodatek | Primer uporabe |
|---|---|
| Bučno olje | Na Štajerskem prednjači bučno olje |
| Oljčno olje | Na Primorskem oljčno |
| Druga olja | Olje iz orehov, lešnikov, maka ali lanenih semen |
| Kisline | Limonin ali limetin sok ter različne vrste kisa |
Na Štajerskem prednjači bučno olje, na Primorskem oljčno, tudi nerafinirano hladno stiskano sončnično je izrazitega okusa (tisto navadno belo, ki ga največkrat uporabljamo za kuho, pač ne, prispeva pa svoj delež maščobe); za spremembo lahko uporabimo olje iz orehov, lešnikov, maka, lanenih semen ...
Podobno je s kisom - še najbolj dolgočasen je alkoholni, ki je le kisel, sicer pa brez okusa.
Nadomestimo ga lahko tudi z limoninim ali limetinim sokom pa še s čim, morda celo z lastnoročno nabrano kislico.
Grška solata kot primer hladne predjedi
Priprava: V loncu zavremo vodo za kuhanje testenin (te lahko skuhamo že zgodaj zjutraj, ko še ni tako vroče).
Čebulo očistimo in narežemo na čim tanjša kolesca ali na drobne kocke.
Krop posolimo, potem pa vanj stresemo testenine.
Skuhamo jih na zob, odcedimo in pustimo, da se ohladijo.
Paradižnik, papriko in kumaro očistimo in narežemo na manjše kocke.
Zelenjavo stresemo v skledo, jo prelijemo z oljčnim oljem, solimo, popramo in začinimo z origanom ter premešamo.
Sir odcedimo in narežemo na manjše kocke.
Zelenjavi primešamo ohlajene testenine, čebulo, izkoščičene olive (lahko jih narežemo) in nakockan sir.
Zelenjavo lahko naložimo na krožnike in jo potresemo z origanom.
Na vrh položimo večjo rezino sira in olivo.
Sol, mlinček s poprom v zrnu, kis in olje postrežemo posebej, da si jedci solato sami zabelijo in začinijo po želji.
Zraven ponudimo svež kruh.
Poletne solate kot predjed ali samostojen obrok
Ko temperature presežejo 30 stopinj, si le redko zaželimo težkih in dolgo kuhanih jedi.
Veliko bolj prijajo sveži, barviti in hitro pripravljeni obroki, ki telo oskrbijo z energijo, ne da bi nas po kosilu uspavali.
Prav zato poleti pogosto posežemo po solatah - vendar vse niso enako nasitne.
V nadaljevanju smo zbrali sedem poletnih solat, ki so dovolj bogate, da brez težav nadomestijo kosilo.
Solata s piščancem in kvinojo
Okusna solata, ki je polna zdravih in hranljivih živil.
Primerna je tudi kot malica za v službo ali na pot, sestavine pa lahko tudi poljubno prilagajate svojemu okusu in razpoložljivosti.
Super ideja za hitro pripravljen brezmesni, a nasiten pomladni ali poletni obrok.
Solata iz bulgurja, zelenjave in tune
Kuhan bulgur, sveža zelenjava, sveža zelišča, vložena tunina in črne olive so osnovne sestavine te lahke, okusne in zelo hranljive solate, po kateri boste z veseljem posegli v poletnih dneh.
Namesto pire lahko uporabite tudi ješprenj ali ajdovo kašo, solata pa ser odlično obnese tudi kot malica za v službo.
Cezarjeva solata s piščancem in testeninami
Odličen recept za vse, ki ste po solati hitro lačni.
Ta vas bo kar konkretno nasitila, saj poleg narezane solate vsebuje tudi kuhane testenine, pečenega piščanca in bogat solatni preliv na osnovi majoneze.
Rezultat je krepka in nasitna solata, ki si jo lahko privoščite za malico, kosilo ali večerjo.
Pisana poletna solata s čičeriko
Solata s čičeriko je odlična izbira za vroče poletne dni, ko si za kosilo ali večerjo najraje privoščimo nekaj hladnega in osvežilnega, pri tem pa tudi ne želimo prižigati kuhalnika ali pečice.
Pisana solata vas bo ohladila in osvežila, po njej pa boste tudi lep čas ostali siti.
Odlična izbira za lahko kosilo, večerjo ali zdrav obrok, ki vas bo prijetno nasitil.
Čemu se pri solati izogniti
Obstajajo namreč še solate, ki k vitkosti pripomorejo toliko kot krepka nevihta k suši, med njimi so še zlasti značilne neverjetne »salamske« solate, ki jih naši severni sosedje obožujejo pod imenom wurstsalat.
Grobo naribajte (pravzaprav raje ne) pol kilograma posebne salame, pol ducata trdo kuhanih jajc in krepko zagozdo sira, primešajte veliko zajemalko makaronov, vse skupaj pa zalijte s tubo majoneze in skodelico olja ter za lepši vtis dodajte nekaj sesekljanih listov peteršilja.
Da je videti sveže.
Tudi to je solata, a zariplim severnjakinjam v rožnatih pajkicah ne pomaga k vitkejšemu stasu, pa naj si tega še tako želijo.
Podobno velja tudi za zagatno francosko solato, kdove od kdaj kraljico silvestrskih pojedin, a ta ima vsaj svojo nalogo - obvarovati jedce pred prehitrim učinkovanjem močnejših prazničnih napitkov.
Svežina, kakovost in izvor sestavin
Se spomnite vnaprej pripravljenih listnatih solat, ki so jih nekoč stregli v restavracijah »menzastega« tipa; oveneli in ob robovih že porjaveli listi zelene solate, namočeni v industrijskem kisu in navadnem jedilnem olju?
K sreči jih dandanes srečamo vse redkeje, saj so se razmahnili solatni bari.
A tudi to ni vselej vrhunska rešitev, saj si težko predstavljamo, da se v povprečnih restavracijah »z dušo in srcem« posvetijo pranju solate.
Solata, ki jo dandanes srečamo na policah trgovin, žal le redko pride z bližnjega polja.
Veliko pogosteje jo preparirano z različnimi kemikalijami pripeljejo od daleč, strupov pa ni mogoče odstraniti s še tako temeljitim pranjem.
Za dobro solato ni boljšega kot sveže, sezonske in lokalno ter po možnosti ekološko pridelane sestavine, najbolje z domačega vrta.
Poletna predjed brez nepotrebnega kuhanja
Prav taki obroki se najbolj priležejo v poletni vročini.
Pa še hitro in preprosto jih je pripraviti.
In v sezoni izobilja najrazličnejše domače zelenjave (najboljša in najbolj preverjena je seveda tista z lastnega ali sosedovega vrta) so tudi cenovno dostopni.
Da sploh ne govorimo o tem, da pridelkom od bog si ga vedi s kako kemijo, mašinerijo in suženjskim ali/in otroškim delom obdelovanih plantaž ali celo hidrokulturnih rastlinjakov brez stika z zemljo do vašega krožnika ni bilo treba prepotovati pol sveta, pri tem izgubljati najdragocenejših hranil, biti izpostavljeni strupenim zaščitnim sredstvom za preprečitev kvarjenja in že s samim transportom povečevati ogljičnega odtisa, povzročati učinka tople grede ter nasploh onesnaževati našega planeta ...
Da, tudi tukaj in tako se lahko realizira tista znana ekološka maksima, da je treba misliti globalno in delovati lokalno!