Visok fižol je tradicionalna slovenska vrtnina, ki združuje uporabnost, bogat pridelek in zanimiv videz. Užitni so stroki in zrna, pri čemer lahko zrna uživamo mlada ali suha.
Med posebej privlačnimi sortami je visok fižol Trionfo Violetto, ki ga odlikujejo močna rast, bogat pridelek in dekorativni intenzivno vijolični stroki. Stroki so ploščati, mehki in brez nitk, med kuhanjem pa spremenijo barvo iz vijolične v zeleno.
Visok vijolični fižol Trionfo Violetto
Visok fižol Trionfo Violetto je zgodnja in zelo rodovitna sorta z bledo rjavimi semeni, ki jo odlikujejo močna rast, bogat pridelek in dekorativni intenzivno vijolični stroki.
Rastlina je bujne rasti in doseže višino 180-190 cm, zato potrebuje visoko in stabilno oporo. Stroki so dolgi 16-18 cm, ploščati, mehki in brez nitk, med kuhanjem pa spremenijo barvo iz vijolične v zeleno.
Fižol Trionfo Violetto dobro uspeva skupaj z zeljem, ohrovtom, cvetačo, krompirjem, solato, brokolijem, špinačo, motovilcem, paradižnikom in kumarami. Setev je primerna od marca do avgusta. Rastlina doseže 180-190 cm. Idealna za zunanji vrt.
Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura.
Kdaj sejemo visoki fižol
Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja.
Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla, to storimo od začetka maja do sredine junija. Ob spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C.
Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro.
Če ga vzgajamo iz sadik ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto. Datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Sadike presadimo s koreninsko grudico.
Na eno osebo posejemo deset semenk. Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola.
Priprava grede in razporeditev opore
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Tudi do 3 metre in višje.
Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove.
Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu.
Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla.
Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.
V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Če je opora postavljena takoj, pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno.
Setev ob kolih, vrvicah in koruzi
Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice.
Paziti moramo tudi na število rastlin v skupini. Pomembno je poznavanje sorte.
| Način setve | Število semen |
|---|---|
| Bujne sorte ob vrvici ali kolu | do šest zrn |
| Bujne sorte ob koruzi | tri do štiri zrna |
| Manj bujne sorte ob kolu ali vrvici | do deset zrn |
| Manj bujne sorte ob koruzi | do osem zrn |
| Okoli posamezne opore | 6 do 8 semen fižola |
| Ob vrvici | 4 do 6 semen |
Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen).
Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj.
Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Kolobar in dobri ter slabi sosedje
Fižol lahko kombiniramo s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo.
Fižol Trionfo Violetto dobro uspeva skupaj z zeljem, ohrovtom, cvetačo, krompirjem, solato, brokolijem, špinačo, motovilcem, paradižnikom in kumarami.
V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo.
Slabi sosedi fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj bo imel manj težav z ušmi.
Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Za zdrav pridelek vzdržujemo štiri letni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami, sejemo tudi zdravo seme.
Gnojenje in potrebe po hranilih
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik.
Visoki fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila.
Tal ne obremenjujemo s prevelikimi količinami gnojil. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
V rastni dobi pa ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija pri fižolu.
Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella magnezijevo listno gnojilo.
Fižol nadomesti del potreb po dušiku, saj zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavlja bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Zalivanje in vzdrževanje vlažnih tal
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla.
Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal.
Tla lahko zastremo z listjem ali s slamo. Fižol lahko tudi zastiramo z organsko zastirko, le na začetku ne hitimo, da se izognemo težavam s polži.
Če imamo v vrtu polže visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja. Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, tako je oploditev nekoliko boljša.
Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra. Namakamo do globine 20 cm, vendar ne zalivamo po listih in cvetovih.
Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši.
Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.
Med namakanji pazimo, da se zemlja ne izsuši in da namakanja zemlja ne zbije preveč.
Kako fižol ovijamo okoli opore
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo.
Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Pri visokih sortah je stabilna opora še posebej pomembna, saj bujna rast in pridelek povečata obremenitev kolov, vrvic in žice.
Vpliv vremena na cvetenje in oploditev
Zelo visoke temperature v poletnem času povzročajo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka.
V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. Posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo.
Zato ni mogoče pričakovati prvega pridelka vedno julija. Pri neugodnih razmerah se cvetovi lahko pojavijo pozneje, cvetovi pa se ne morejo oploditi.
Škodljivci in bolezni visokega fižola
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov.
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže.
Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času.
Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
Na listih se lahko pojavijo črne uši.
Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella Gel proti polžem.
Naravni insekticid iz naravnega piretrina je namenjen zatiranju listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah. Pripravljen je za takojšnjo uporabo.
Na fižolu lahko opazimo rjo, razne pegavosti, viroze in plesni.
Najnevarnejša bolezen fižola lahko povzroči, da rastline ne vzklijejo, če je okužba prisotna že na semenu. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25 °C.
Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.
Za zmanjševanje težav so pomembni velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena in primerna razdalja med rastlinami.
Fižola nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Obiranje vijoličnih strokov
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti.
Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej.
Fižolove stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna.
Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek.
Fižol za stročje obiramo večkrat, izbiramo normalno razvite stroke. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov.
Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Pri visokem fižolu uživamo stroke, mlada zrna v voščeni zrelosti in suha zrna. Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma.
Pobiranje suhega zrnja
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo.
Zrnje fižola obiramo, ko so stroki polni in nabrekli. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.
Zaključek rastne sezone in priprava grede
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.
Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Sorte visokega fižola z različnimi lastnostmi
Fižol Barianec je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol.
Fižol Borlotto Lingua di Fuoco je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.
Fižol Klemen je visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje.
Lep širok fižol je uporaben za zeleno stročje in zrnje, ki je okroglo, sivo modre barve.
Fižol Neckargold je visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. To je srednje pozna, zelo rodna sorta. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.
Fižol Tetovec Kiro je srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen je za kuhane jedi, kot je pasulj.
Najpomembnejši podatki za uspešno pridelavo
| Lastnost | Priporočilo |
|---|---|
| Čas setve na prosto | od začetka maja do sredine junija |
| Temperatura tal | vsaj 10 °C |
| Globina setve | 2 do 5 cm |
| Višina opore | najmanj 2 metra |
| Razmik med koli | 80 cm |
| Oddaljenost sadilne luknje od opore | največ 20 cm |
| Premer sadilne luknje | 10 cm |
| Najmanjši stroki za pobiranje | od velikosti 8 cm naprej |
| Obdobje pobiranja | od konca junija do septembra |
| Globina namakanja | 20 cm oziroma četrt metra |