Blagovne znamke probiotičnih jogurtov v Sloveniji

Probiotični jogurti so fermentirani mlečni izdelki z dodanimi živimi bakterijami, ki lahko prispevajo k ravnovesju mikrobiote in zdravi prebavi. Na slovenskem trgu je največ probiotičnih jogurtov in napitkov, poleg njih pa so na voljo tudi probiotični siri, mlečni namazi ter izdelki, namenjeni vegetarijancem.

Pri izbiri blagovne znamke ni pomembno samo ime izdelka, temveč tudi sestava, navedene bakterijske vrste in sevi, količina živih mikroorganizmov, rok uporabnosti, vsebnost sladkorja ter način shranjevanja.

Kaj so probiotiki

Dandanes pa je po vsej verjetnosti le malo ljudi, ki ob obilici oglaševanja in pisanja o probiotikih ne bi ujeli vsaj tega, da gre za žive bakterije, predstavnice mikrobiote, ki poseljuje prebavila zdravih ljudi, in jim lahko pripišemo pozitivne učinke na zdravje.

Mesto njihovega delovanja je torej tam, od koder prihajajo - v črevesju.

Razen mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij med probiotičnimi mikroorganizmi najdemo sicer tudi kvasovke, vendar so te bolj razširjene v izdelkih za živali.

Probiotični sevi (izraz sev označuje identične mikroorganizme, ki izhajajo iz iste materinske celice) se med seboj razlikujejo, zato tudi delujejo na različne načine, bodisi v smeri krepitve črevesnega in sistemskega imunskega odgovora gostitelja ali pa izboljšanja prehranskega in mikrobnega ravnovesja v prebavilih.

Jogurt kot nosilec probiotičnih bakterij

Beseda »jogurt« je skoraj tako univerzalna kot »mama«: jogurt pravimo Slovani, yoghurt Angleži, yogurt Italijani, yogur Španci, kot mi jogurt Baski in Katalonci, yaourt Francozi, Joghurt Nemci.

Ta je še vedno najbolj razširjen v vzhodnih deželah, od koder tudi prihaja, v Evropi se njegove pomembnosti v prehrani vse bolj zavedamo od začetka 20. stoletja.

Ob vseh njegovih blagodejnih sestavinah, ki so zaveznice telesa, je razvesel­jiva ugotovitev, da se je na Slovenskem kupovanje tega dragocenega živila v desetletju med 2000 in 2010 povečalo kar za 53 odstotkov.

Ta je temeljni nosilec bistvenih koristnih lastnosti fermentiranega mleka, v katerem so bakterije - največkrat Lactobacillus bulgaricus, Bifidobacterium bifidum in Streptococus thermopsilus - mlečni sladkor laktozo spremenile v mlečno kislino: tej pa gre zahvala za sveži okus jogurta in tudi njegovo bistveno daljšo obstojnost v primerjavi s svežim, neobdelanim mlekom.

Odlično razmerje med kalcijem in beljakovinami zagotavlja našim kostem večjo trdnost.

Pomembne so vrste in število bakterij v navadnem jogurtu (in seveda vseh drugih), pomembno pa je tudi strokovno zagotovilo pristojnih, da navadnim jogurtom, tudi tekočim, ni dovoljeno dodajati konzervansov.

Probiotični jogurti in napitki

Probiotični jogurti so tako rekoč dvakrat dobri.

Največkrat so tekoči, poleg navadnih tudi s sadnimi okusi (pozor, sladkor!), njihova odlika pa so dodane še žive, do prebavil prijazne bakterije v dovolj velikih odmerkih, da preživijo pot skozi želodec in pridejo v črevesje še s polno zmogljivostjo.

Tam obogatijo varovalne bakterije in tako podpirajo imunski sistem, varujejo sluznico pred rakotvornimi okvarami in pos­pešujejo zdravo prebavo in izločanje.

Pri navadnem jogurtu bakterije niso vse tako trpežne, mnoge vzdržijo samo do želodca, kljub temu pa jogurt zagotovi telesu dragocene snovi, en sam kozarček skoraj polovico dnevnih potreb po kalciju.

Največja je ponudba sadnih - ti nikoli niso povsem trdi, so pa lahko srednje tekoči ali povsem tekoči jogurtovi napitki.

Količina maščob je različna, so običajni ali lahki.

Katere lastnosti primerjati med blagovnimi znamkami

Pri izbiri probiotičnega jogurta je treba primerjati več značilnosti, saj se izdelki različnih blagovnih znamk razlikujejo po vrsti bakterij, teksturi, vsebnosti maščob, količini sladkorja in dodatkih.

Vrste probiotičnih jogurtov v slovenski ponudbi

Navadni probiotični jogurt

Navadni jogurti imajo 3,2 do 3,5 odstotka mlečne maščobe in se imenujejo polnomastni.

Tisti, ki si nadenejo zdaj zelo priljubljeni pridevnik »lahki«, pa je imajo samo nekaj več kot odstotek, poskušajo s še manj mastnimi.

Če nas okus takšnega jogurta dolgočasi, mu lahko sproti primešamo koščke svežega sadja, žličko medu, nastrgamo nanj temno čokolado, ga potresemo s sezamom, mandljevimi lističi, mletimi orehi, popraženim sezamom … domišljija nima meja.

Sadni probiotični jogurt

Največja je ponudba sadnih - ti nikoli niso povsem trdi, so pa lahko srednje tekoči ali povsem tekoči jogurtovi napitki.

Jogurti lahko namreč vsebujejo tudi nezaželene, a ne prepovedane pridatke, kot so dodatne mlečne beljakovine, mleko v prahu, barvila, stabilizatorji - želatina, pektin, sladila, kot so sirupi in zgoščeni sadni sokovi, tudi umetna sladila.

Dodane arome so lahko vanilja, kava, različni sadni želeji in sadne podlage.

Pri tem je vedno najbolj pomembna količina sladkorja.

Na deklaraciji višnjevega jogurta ene od slovenskih mlekarn recimo preberemo, da je v 100 gramih tega jogurta beljakovin 3,2 grama, sladkorja pa kar 10,6 grama in celo 0,1 grama soli.

Višnjevo barvo dajeta zgoščena sokova pese in črnega korena, sadja je 35 odstotkov, a deklaracija priznava, da je dodan še sladkor.

Lahki probiotični jogurt

Količina maščob je različna, so običajni ali lahki.

Poudarjanje skromnosti maščob izvira še iz obdobja, ko so zdravniki in nutricionisti za nezdravo rejenje razvitega sveta krivili zaužite maščobe - medtem se je že pokazalo, da je krivec v resnici sladkor.

Jogurt iz kozjega ali ovčjega mleka

Pri nas boste dobili predvsem jogurte iz kravjega mleka, vedno bolj pa so cenjeni iz kozjega in ovčjega - iz preprostega razloga, ker se ti dve vrsti živali vsaj večinoma še prosto paseta.

Kozje mleko ima tudi manjše maščobne kroglice, ki zato lepše prehajajo skozi prebavila.

Grški jogurt

Grški jogurt si zasluži našo pozornost zato, ker ga kar nekaj uvozimo.

Je zelo okusen, a ima 10, ne le 3,2 grama maščobe, kljub temu je lahko prebavljiv.

Bolj je podoben kisli smetani, njegov približek pa lahko naredimo sami, če več lonč­kov navadnega jogurta za dve ali tri ure damo v cedilo s staničevino, da se bo odtekla vsa sirotka.

V njegovi domovini so ga dolgo izdelovali le iz ovčjega mleka, zdaj pa ga je mogoče povsod dobiti tudi iz kravjega ali mešanice obojega.

Zanimivo, da vsebuje manj sladkorja.

Jogurt brez laktoze

Laktoza je mlečni sladkor, torej ena temeljnih sestavin mleka, s tem pa tudi jogurta.

Vendar ta sladkor vse več ljudi težko prebavlja.

Ne gre za alergijo, le za slabo prebavljanje.

Posledice so zvijanje, napenjanje in druge podobne neprijetnosti.

Jogurt, ki je bolj gost, se počasneje prebavlja - zato je pri marsikom v črevesju dovolj laktaze za postopno predelavo mlečnega sladkorja.

Povzroča torej manjše nevšečnosti kot mleko.

Lahko pa jih kljub temu.

Zato so se na policah pojavili tudi jogurti (in mleko) z označbo »brez laktoze«.

To pomeni, da je bil že v postopku predelave mlečni sladkor razcepljen v svoji sestavini glukozo in galaktozo in zato med prebavljanjem ne bo težav.

Ljudje s preobčutljivostjo na laktozo bodo torej najbolj varni, če bodo izbirali jogurte z označbo »brez laktoze«.

Blagovne znamke probiotičnih jogurtov v Sloveniji

Slovenski trg ponuja različne blagovne znamke jogurtov in probiotičnih mlečnih izdelkov, vendar razpoložljivost posameznih izdelkov ni enaka v vseh trgovinah in se lahko spreminja.

Pri ocenjevanju blagovne znamke je zato pomembneje od samega imena preveriti deklaracijo konkretnega izdelka.

Slovenske mlekarne in lokalna ponudba

Na slovenskem trgu je največ probiotičnih jogurtov in napitkov, nekaj sirov in mlečnih namazov.

V pregledih probiotičnih izdelkov so bili med pobudniki in sodelujočimi tudi Ljubljanske mlekarne.

Ob teh vedno bolj priljubljenih označbah se smemo zanesti, da ima mlekarna za mleko, iz katerega izdela tak jogurt, ekološki certifikat.

Da torej mleko dobiva od ekološkega kmeta, kar je zagotovo prednost.

Mleko naj bi bilo pasterizirano pri minimalni nadzorovani temperaturi, pri kateri se ohranjajo tudi vitamini.

Na embalaži moramo videti, da živilo ne vsebuje pesticidov, hormonov, antibiotikov in sintetičnih snovi.

Blagovne znamke z lokalno dodano vrednostjo

V Sloveniji so trenutno na voljo prehrambni in rokodelski izdelki pod okriljem desetih kolektivnih blagovnih znamk, in sicer Bohinjsko, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Okusiti Laško, Sevnica Premium, Bled Local selection in Naše najboljše.

Te kolektivne blagovne znamke niso posebej probiotične blagovne znamke jogurtov, lahko pa vključujejo lokalne prehranske izdelke, če ti izpolnjujejo določena merila.

Z nakupom izdelkov, označenih s katero od kolektivnih blagovnih znamk, si zagotovite uživanje skrbno pridelanega in certificiranega z lokalno dodano vrednostjo.

Podeljeni certifikati za izdelke v okviru KBZ nagrajujejo visoko kakovost ponudbe z lokalno dodano vrednostjo območja z dopadljivo zgodbo in celostno podobo, ki kar kliče po nakupu.

Potrošniki imajo ob nakupu kolektivnih blagovnih znamk dostop do preverjenih visokokakovostnih izdelkov.

Kako preveriti kakovost probiotičnega jogurta

Žive bakterije do konca uporabnosti

Tako prehranska dopolnila kakor živila pa morajo biti varna in kakovostna.

Torej če proizvajalci navajajo na deklaraciji različne učinke na zdravje, morajo biti ti dokazani, probiotični mikroorganizmi pa morajo biti živi, saj sicer učinkov ne moremo pričakovati.

Slovenska zakonodaja sicer ne predpisuje preverjanja sestave probiotičnih izdelkov pred prodajo.

V zadnjem času pa se proizvajalci kakor tudi distributerji ali prodajalci vse pogosteje odločajo za preiskave v neodvisnih laboratorijih, saj se vse bolj zavedajo, da s tem pridobijo večje zaupanje kupcev.

Število kolonijskih enot

Probiotične bakterije so v prehranskih dopolnilih skoncentrirane, tako s priporočenim odmerkom takega pripravka zaužijemo približno enako količino probiotičnih bakterij kakor z običajnim obrokom probiotičnega živila (okrog 108 do 109).

Tudi na deklaracijah je število bakterij običajno navedeno v enoti ke (angleško cfu), kar je okrajšava za število kolonijskih enot in predstavlja število živih probiotičnih celic v izdelku, saj predpostavimo, da iz ene žive bakterijske celice na gojišču za štetje zrase ena kolonija.

Pri probiotičnih jogurtih in napitkih je pomembno, da je navedeno, koliko živih bakterij izdelek vsebuje in do kdaj je navedena količina zagotovljena.

Navedene vrste in sevi

Bolj lahko zaupamo izdelkom z natančno navedenimi vrstami bakterij in po možnosti imeni sevov ter priporočenimi dnevnimi odmerki.

Probiotični sevi se med seboj razlikujejo, zato navedba samo splošnega izraza »probiotiki« ni enako informativna kot natančna navedba bakterijske vrste in seva.

Rezultati raziskav probiotičnih izdelkov

Na Katedri za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani spremljamo probiotične izdelke na slovenskem trgu že vrsto let.

Prvega obsežnejšega pregleda probiotičnih izdelkov smo se lotili pred 5 leti v okviru raziskovalnega projekta, ki ga je financirala slovenska Agencija za raziskovalno dejavnost, sofinancirali pa sta ga družbi Lek d.d. in Ljubljanske mlekarne d.d.

Tudi v letu 2009 smo pregledali veliko izdelkov, nekaj na pobudo Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (6 prehranskih dopolnil ter 12 mlečnih izdelkov s probiotiki) ter Zveze potrošnikov Slovenije, ki je rezultate objavila v reviji vip (septembra 2009 - probiotični mlečni izdelki; oktobra 2009 - probiotična prehranska dopolnila), še več pa v okviru lastnih raziskav.

Zgovoren je že podatek, da smo pred petimi leti našli v lekarnah in specializiranih prodajalnah z zdravo hrano 6 izdelkov iz kategorije prehranskih dopolnil (kapsule, tablete, prašek), oktobra 2009 pa jih je bilo v Sloveniji naprodaj najmanj 39 samo v lekarnah in specializiranih prodajalnah; niso pa všteti tisti, ki so na voljo preko spletne prodaje ali mrežne prodaje (gnld…).

Tudi mlečnih izdelkov s probiotiki je vse več, največ probiotičnih jogurtov in napitkov, nekaj sirov in mlečnih namazov.

11 probiotičnih jogurtov ali napitkov se je takrat bolje izkazalo, saj jih je 5 vsebovalo več kot 107 ke/ml vse do konca uporabnosti, ostali pa vsaj 106 ke/ml.

Po sestavi so večinoma ustrezali, le pri bifidobakterijah je bilo nekaj pomanjkljivosti pri navedbi vrst.

Primerjava živil in prehranskih dopolnil

Probiotiki so na voljo v obliki fermentiranih mlečnih izdelkov, redkeje kot sestavina drugih živil (deserti, sladoledi, sokovi, celo čokolada ali mesni izdelki), kot prehranska dopolnila (kapsule, tablete, ampule ali zavojčki s prašnatim izdelkom, suspenzije) ali kot zdravila brez recepta.

Nekatere probiotične seve lahko najdemo tako v prehranskih dopolnilih kakor tudi v živilih.

V tem primeru se soočimo z dilemo, kaj je boljše.

Glede na to, da so probiotične bakterije predvsem v fermentiranih mlečnih izdelkih v aktivnem stanju, saj se med tehnološkim postopkom razmnožijo ali pa jih sveže oziroma reaktivirane dodajo v izdelek, in da tovrstni izdelki na osnovi mleka vsebujejo tudi druge koristne bioaktivne učinkovine, je verjetno smiselno dati prednost mlečnim izdelkom.

Seveda pa iz različnih razlogov (odklanjanje mleka zaradi okusa ali etičnih razlogov, občutljivost za posamezne sestavine mleka, nedostopnost tovrstnih izdelkov v določenih okoliščinah ali delih sveta...) nekateri ljudje mlečnih izdelkov ne želijo ali ne smejo uživati, tako da so zanje kapsule oziroma druge oblike zelo dobrodošle.

Res je tudi, da nekateri proizvajalci probiotike pripravijo na način, ki jim zagotavlja boljše preživetje na poti do prebavil, kar tudi govori v prid tovrstnim izdelkom.

Razlika je tudi v tem, da veliko prehranskih dopolnil vsebuje seve, ki jih v živilih ne najdemo.

Vse probiotične bakterije, predvsem tiste zelo občutljive za kisik, namreč ne bi dobro preživele v živilih ali pa bi morda negativno vplivale na senzorične lastnosti.

Na kaj paziti pri nakupu

Preverite deklaracijo

Sicer pa - berite deklaracije na embalaži.

Pri tem je vedno najbolj pomembna količina sladkorja.

Komercial­ni pristopi trkajo na potrošnikovo vest tudi z dodatki, kot so več kalcija, omega 3 in podobno, vendar gre za zanemarljive količine in torej tudi takšne učinke na telo.

Pri sadnih različicah preverite delež sadja, dodani sladkor, sirupe, zgoščene sadne sokove, sladila, barvila in arome.

Izberite čim bolj svež izdelek

Bolj svež izdelek kupimo, večja je verjetnost, da so probiotiki v njem živi.

Upoštevajte način uživanja

Potrebno je tudi upoštevati priporočila o načinu uživanja; na primer da pripravek zaužijete z dveurnim zamikom od zaužitja antibiotika, kadar ste na antibiotični terapiji.

Razlikujte med jogurtom, kislim mlekom in kefirjem

Temeljna razlika je v vrsti mikroorganizmov, ki povzročijo fermentacijo: jogurt je bil živilo toplejših krajev, kislo mleko hladnejših, kjer delujejo nekatere drugačne mlečnokislinske bakterije.

V kefirju pa so poleg mlečnokislinskih bakterij tudi kvasovke, ki dajejo rahlo pikajoče svež okus.

Prodaja in dostopnost izdelkov

Probiotični jogurti in napitki so na voljo v trgovinah, specializiranih prodajalnah ter drugih prodajnih kanalih.

Preverite, kako lahko preko spleta in na prodajnih mestih kupite izdelke posameznih kolektivnih blagovnih znamk.

Pri spletnem nakupu je treba poleg blagovne znamke preveriti tudi rok uporabnosti, pogoje hlajenja in način dostave, saj so probiotični mikroorganizmi živi.

V primeru, da so enaki probiotiki na voljo tudi v obliki živila, ki smo ga pripravljeni jesti, je ta oblika glede na predstavljene rezultate preskusov morda primernejša.

• preverite bakterijske vrste in po možnosti seve;
• preverite navedeno količino živih mikroorganizmov;
• izberite čim bolj svež izdelek;
• primerjajte količino sladkorja;
• preverite vsebnost laktoze in oznako »brez laktoze«;
• upoštevajte navodila za shranjevanje in uživanje;
• pri sadnih izdelkih preverite dodatke in delež sadja.

tags: #blagovne #znamke #probioticnih #jogurtov