Nadaljnja reja in meso piščancev

Reja pitovnih piščancev je bila na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica prisotna že od nekdaj. Skoraj vsaka kmetija je imela doma kokoši nesnice in spomladi nekaj pitovnih piščancev za samooskrbo.

Na manjših kmetijah se vzreja pitovnih piščancev za meso v zadnjih letih povečuje, tako za lastno porabo kot tudi zaradi vse večjega povpraševanja med potrošniki. Za marsikatero kmetijo to predstavlja dokaj dober dodatni zaslužek.

Od dvoriščne vzreje se je reja pitovnih piščancev razvila v resnejšo kmetijsko panogo. Razvila se je tako imenovana kooperacijska reja piščancev. Tu gre za intenzivno pitanje piščancev, predvsem genotipa selekcijske hiše Aviagen - to je Ross 308. V Sloveniji najdemo tudi genotip Cobb, ki je prav tako kot Ross genotip za intenzivno pitanje. Na kmečkih dvoriščih pa najdemo še piščance domače selekcije to so Prelux Bro.

Kaj so brojlerji

Brojlerji so splošen izraz za pasmo živali, ki se vzreja za čim hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo mesa. Najpogosteje se uporablja v povezavi s perutnino, zlasti kokoši in piščanci.

Ne gre pa za popolno pasmo, saj pitovni piščanci ne nosijo jajc, kot smo vajeni pri drugih pasmah. In to je razlog, da se brojlerjev običajno ne redijo v domači reji, ampak jih je treba kupiti.

V Sloveniji pitamo jarkice in petelinčke skupaj. V manjših jatah se doma vzrejeni piščanci v glavnem pitajo na višjo težo, rastejo počasneje in imajo meso, ki je po mnenju večine uporabnikov okusnejše kot iz intenzivnih rej.

Izbira načina reje

Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, za manj intenzivne in manjše reje svetuje ekstenzivno zaprto rejo - piščanci se redi v talni reji, v zaprtih prostorih brez ali z manjšo možnostjo izhoda v izpust.

pri pašni reji imajo piščanci podnevi možnost izhoda na pašnik.

Če jim dovolite, da tečejo v ogradi z dovolj trave, bo to pozitivno vplivalo na kakovost mesa.

Slovenija je dežela z razgibano pokrajino in se od sosednjih držav razlikuje predvsem po velikosti. Tudi, ko govorimo o reji perutnine, so v Sloveniji piščančje farme manjše v primerjavi s tujimi. To pa pomeni, da se lahko tako rejci bolj posvetijo živalim, skrbijo za njihovo dobrobit in tako potrošnikom zagotovijo kakovostno lokalno meso.

Priprava hleva in prostora

Ko se odločite za nakup pitovnih piščancev za svoje gospodinjstvo, se morate najprej pripraviti na njihovo vzrejo. Preden pripeljete piščance domov, morate zanje pripraviti primerno okolje.

Velikost ograjenega prostora mora biti primerna za število piščancev, ki jih nameravate imeti. Utesnjen prostor jim bo onemogočal prosto gibanje, kar bo vplivalo na njihovo vedenje.

Pogoj za kakovostno vzrejo piščancev je ustrezno opremljen hlev. Pred vselitvijo piščancev moramo poskrbeti za primerno pripravo objekta, ki mora biti očiščen in dezinficiran.

Nastil posujemo po vsej površini enakomerno. Uporabimo kakovostne materiale kot je žagovina ali slama. Globina nastila naj bo vsaj 5 cm.

Za dobro vzrejo piščancev je treba poleg pravilne prehrane in dobre oskrbe z vodo zagotoviti tudi ustrezne pogoje, hlevi morajo biti ogreti vsaj na 20 °C, saj v prehladnih prostorih piščanci nehajo priraščati.

Potrebno je poskrbeti tudi za čist in suh nastilj, da se prepreči žulje na prsnem košu in nogah, razmnoževanje zajedavcev, dihalne in druge bolezni.

Temperatura, vlaga in prezračevanje

Objekt mora biti ogret na primerno temperaturo pred prihodom piščancev. Temperatura zraka naj bo 30 ºC pri relativni vlažnosti 60 - 70 %. Temperatura nastila pa naj bo med 28 in 30 ºC.

Pri manj intenzivni reji se zahtevajo primerno ogreti prostori - prvi dan 35 °C, prvi teden 32 °C, drugi teden 29 °C, peti teden 20 °C.

Na začetku je primerna stabilna temperatura 25-30 °C, ki se postopoma znižuje, ko rastejo.

Po obnašanju mladičev lahko določite pravo temperaturo. Če se še naprej zadržujejo blizu vira toplote ali se stiskajo skupaj, rabijo toploto. Nasprotno, če se držijo stran od vira toplote, bi morali nekoliko znižati temperaturo.

Upoštevajte, da so mladi piščanci, stari nekaj dni, zelo dovzetni za prehlad, zato jim morate zagotoviti dovolj toplo okolje. Verjetno jim boste morali zagotoviti toploto, na primer z infrardečim grelcem.

Ves čas moramo paziti na pravilno delovanje zračenja oz. ventilacije.

Hlevi morajo biti dobro prezračeni - vlažnost v hlevu ne sme biti višja kot 70 %, previsoka vlaga v hlevu zmanjša priraste, poslabša operjenost piščancev in povečuje možnosti za pogin.

V manjših hlevih se zrači z odpiranjem oken in drugih odprtin, v večjih pa z ventilatorji. Piščanci so občutljivi na prepih,” svetuje Jasmina Slatnar.

Prihod piščancev in prva oskrba

Pri domači reji se prednost daje mladim piščancem, kar ustreza tudi bistveno širšemu izboru. Mlade piščance prodajajo že starosti en dan, medtem ko so največji pitanci običajno stari dva do tri tedne, največ do štiri.

Za tem je dober razlog - meso domačega piščanca bo boljšega okusa. Seveda pod pogojem, da pravilno skrbite za svoje piščance.

Objekt mora biti ogret na primerno temperaturo pred prihodom piščancev. Namestimo napajalnike na primerno višino, ti morajo biti nameščeni in vzdrževani tako, da je možnost izlitja čim manjša.

Piščančke po vhlevitvi pustimo, da se umirijo in jih po 1 - 2 urah ponovno pogledamo. Preverimo temperaturo in vlago v objektu.

Ob vselitvi se priporoča napajanje s svežo, čisto in ogreto vodo na 17-18 °C.

Takoj ko piščance pripeljete domov, jih morate očitno začeti hraniti. Potrebujejo stalen dostop do čiste vode.

V idealnem primeru bi morali kot vir vode uporabiti napajalnik, da preprečite kontaminacijo vode, tako bo voda trajala dlje, ne da bi jo bilo treba menjati. Poleg tega se majhni piščanci v njej ne morejo utopiti, za razliko od globoke sklede.

Krmljenje pitovnih piščancev

Piščanci morajo imeti krmo ves čas na voljo. Ob vselitvi napolnimo krmilnike do vrha.

Poleg krme v krmilnikih posujemo krmo še na papir. To je poseben papir, ki ga uporabljamo v reji pitovnih piščancev. Papir se v nekaj dneh pitanja razgradi.

Namen tega papirja je, da stimulira piščančke k iskanju krme. Ko piščančki hodijo po papirju, ta šušlja, kar piščančke stimulira k iskanju krme.

Krma naj bo v obliki drobljenca ali mini peletov (premer 1,5-2,5 mm), s čim manj praha.

Najhitrejšo rast zagotavljajo posebne krmne mešanice s pravimi hranili, minerali, vitamini in aminokislinami.

Prvih 15 dni krmimo krmo starter, imenujemo jo BRO-STARTER. Priporoča se, da je krma peletirana in kasneje drobljena. Tako fizikalno obliko krme imenujemo drobljenec.

Krma naj vsebuje okoli 22 - 23 % surovih beljakovin. Bolj kot vsebnost surovih beljakovin je pomembna sestava aminokislin.

Najpomembnejše aminokisline v krmi za pitovne piščance so lizin, metionin in treonin. Bodimo pozorni na sestavo in razmerje med temi tremimi aminokislinami.

Starter naj vsebuje 3000 kcal ali 12,55 MJ ME energije.

Po 15 dnevih starosti začnemo krmiti krmo BRO-FINIŠER. Ta krma vsebuje manj surovih beljakovin in več energije, krma je peletirana.

Vsebuje okoli 19 - 20 % surovih beljakovin in 3100 - 3200 kcal ali 13,0 - 13,4 MJ ME.

Obdobje pitanjaVrsta krmeBeljakovineEnergija
Prvih 15 dniBRO-STARTER22 - 23 % surovih beljakovin3000 kcal ali 12,55 MJ ME
Po 15 dnevihBRO-FINIŠER19 - 20 % surovih beljakovin3100 - 3200 kcal ali 13,0 - 13,4 MJ ME
Zaključek pitanjaBRO-FINIŠEK-KONČI--

Doma pripravljeni obroki

“Piščanci za pitanje v obroku potrebujejo energijo - predvsem koruza, manj pšenica in druga žita. Beljakovine se v obroke dodaja v obliki stranskih produktov - oljnic npr. sojinih, sončničnih in ogrščičnih tropin.

Uporabimo lahko tudi zrnate stročnice (soja, grah, bob, sladke lupine), vendar v omejenem obsegu zaradi snovi, ki zavirajo delovanje prebavnih encimov.

Tudi piščanci za dobro rast potrebujejo aminokisline, minerale ter vitamine.

Pitovne piščance lahko krmimo s popolnimi krmnimi mešanicami - piščanci dobijo s takimi mešanicami vsa potrebna hranila v pravilnih razmerjih za rast.

Lahko doma pridelano ali dokupljeno koruzo in žita mešamo z dopolnilnimi krmnimi mešanicami (DKM), ki vsebujejo pretežno beljakovine, aminokisline in mineralno-vitaminske mešanice (MVD).

Dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje samo minerale in vitamine ter manjkajoče aminokisline pa uporabimo, če imamo doma vse potrebne surovine oz.

Krmljenje samo z doma pridelano krmo je primernejše za ekstenzivne načine pitanja.

Iz domačih ali dokupljenih surovin lahko sami pripravimo mešanice - npr. 32 % koruze, 30 % sojinih pogač, 15 % pšenice, 10 % ovsa, 10 % graha in 3 % MVD.

Oves se za pitanje priporoča v obrokih z veliko energije, saj vsebuje veliko surove vlaknine, vsebuje pa tudi lahko prebavljiv škrob in maščobe.

V začetku pitanja mešamo manj žit s popolnimi mešanicami, proti koncu pitanja pa več. Za piščance se uporablja manj grobo mleta krma kot za nesnice.

Doma lahko krmimo piščance tudi s koruzo in žiti, dokupimo MVD, beljakovine pa krmimo v obliki zelene krme, paše, posušenih detelj, zrezanega sena, kuhanega krompirja, sadja in zelenjave z vrta (razen rdeče pese, ki zmanjša prebavljivost ostale krme).

Pri takem načinu pitanja piščanci počasneje priraščajo.

Kokcidiostatiki in zaključna krma

Obe krmi, starter in finišer, običajno vsebujeta kokcidiostatike. To so dodatki, ki zavirajo rast parazitov kokcidij in preprečujejo pojav bolezni kokcidioze.

Ti dodatki imajo karenco, kar pomeni, da piščanci, ki jedo takšno krmo ne smejo v zakol oz. niso primerni za prehrano ljudi.

Zato imamo za zaključek pitanja zaključno krmo BRO-FINIŠEK-KONČI, ki ne vsebuje kokcidiostatikov.

Dolžina karence je odvisna glede na vrsto kokcidiostatika. Najdaljša karenca pri posameznih kokcidiostatikih je trenutno 5 dni.

V kolikor BRO-FINIŠER-KONČNI krmimo vsaj 5 dni, je meso piščancev primerno za prehrano ljudi.

Osvetlitev v hlevu

Osvetlitev v objektu mora biti najmanj 20 luksov in se meri v višini piščančjih oči. Osvetljene mora biti najmanj 80 % uporabne površine za piščance.

Prvih sedem dni se priporoča 24 ur svetlobe, po sedmih dneh starosti pa je potrebno zagotoviti v 24 - urnemu ritmu, skupno najmanj 6 ur teme.

Znotraj 6 ur teme moramo zagotoviti eno neprekinjeno obdobje teme, ki traja 4 ure in 2 uri po izboru.

Zmanjševanje ur osvetlitve izvajamo postopoma.

Čas pitanja in krmna učinkovitost

Pitovni piščanci dosežejo zakolno težo po približno 6-8 tednih.

Je pa odvisno od različnih dejavnikov, predvsem od količine krme, ki jim jo priskrbite - za vsak kilogram prirastka potrebuje približno 1,6 kilograma krme.

Velikost, ki jo zahteva tržišče, dosežejo po 42 dneh, medtem ko bi jo na običajni kmetiji v 80 do 112 dnevih.

V manjših jatah se doma vzrejeni piščanci v glavnem pitajo na višjo težo, rastejo počasneje in imajo meso, ki je po mnenju večine uporabnikov okusnejše kot iz intenzivnih rej.

Kooperacijska reja

Največje podjetje, ki se ukvarja s kooperantsko rejo pitovnih piščancev na zahodnem delu Slovenje, je Pivka perutninarstvo d.d.

V podjetju imajo skupino strokovnjakov, ki je specializirana za pokrivanje vseh področij reje - od tehnologov, nutricionistov in veterinarjev.

Poleg strokovnega znanja Pivka perutninarstvo d.d. svojim rejcem dobavi dan stare piščance in krmo.

Naloga rejca je skrb za piščance. Ob koncu pitanja se piščance naloži na tovornjake in s tem je delo rejca končano.

Podrobnejše informacije in pogoje vključitve v kooperantsko rejo za Pivko perutninarstvo d.d. dipl. inž. zooteh.

Dobrobit živali in višji standardi reje

V zadnjem času je bila ena izmed njih, da bi se do živali, ki končajo na naših krožnikih, pred tem pa zrastejo v masovni reji, obnašali humano in spoštljivo.

Vsi trije sogovorci poudarjajo, da mora biti higiena pri reji ustrezna, kakor tudi dobra krma in dobri življenjski pogoji za živali. Vse to vpliva na končno kakovost mesa.

Med ključnimi elementi višjega standarda reje so:

  • več prostora za gibanje,
  • organiziran izhod na prosto,
  • dostop do naravne dnevne svetlobe.

Možnost gibanja in stik z zunanjim okoljem zmanjšujeta stres ter omogočata bolj naravno vedenje živali. Naravna svetloba dodatno vpliva na njihov razvoj, boljša kondicija pa se odraža tudi v strukturi mesa.

Takšni pristopi zahtevajo več znanja, prilagojeno infrastrukturo in tesno sodelovanje z rejci, obenem pa predstavljajo pomemben korak k odgovornejši pridelavi hrane.

Piščancem prijazna reja

Perutnina Ptuj pa je že leta 2015 kot prva v Sloveniji vpeljala napreden standard piščancem prijazne reje in si tako zagotovila še višjo kakovost svojega piščančjega mesa Natur Premium.

Na posebnih terasah, ki so jih rejci dodali hlevom, je piščancem tako na voljo bivanje zunaj, z veliko več naravne svetlobe in prostora za gibanje na svežem zraku, kar je ključnega pomena za dobro počutje živali.

Standard piščancem prijazne reje je nastal na podlagi naprednega švicarskega standarda.

Potem ko si je strokovna skupina iz Perutnine Ptuj v Švici ogledala, kako ta reja izgleda, so pri enem od kooperantov leta 2014 pilotsko preuredili hlev.

Že prve izkušnje pa so jih prepričale, da je piščancem prijazna reja prava pot.

"Pristop piščancem prijazne reje že zadnjih 10 let skrbno spremljamo pri naših rejcih in ga stalno nadgrajujemo. Z veliko naravne svetlobe, več gibanja po zaščitenih terasah in kakovostnim nastiljem posnemamo okolje piščancev in kokoši s kmečkih dvorišč," je razložila Brigita Selinšek, vodja blagovne znamke Perutnina Ptuj.

Nov standard reje piščancev je v nekem smislu torej korak nazaj, saj se po svojih značilnostih približuje reji, kot so jo poznali naše babice in dedki.

Preurejeni hlevi jim zagotavljajo več prostora, več svetlobe, več gibanja in izhod na prosto.

Zaradi novih pogojev so piščanci bolj zdravi, to pa pomeni tudi višjo raven kakovosti njihovega mesa, ki je v Perutnini Ptuj na voljo pod oznako Natur Premium.

piščanci na zunanji terasi reje

Shema »izbrana kakovost - Slovenija«

Zato obstaja shema »izbrana kakovost«, ki je namenjena označevanju posameznih živil, ki so višje kakovosti, so pridelane in predelane v Slovenji in dodatno kontrolirane.

Slovenski rejci in živilska podjetja zagotavljajo, da je piščančje meso okusno in kakovostno.

Ravno ta visoka kakovost perutninskega mesa, ki prihaja z lokalnih kmetij, je označena z ynakom »izbrana kakovost - Slovenija«, kar pomeni, da lahko kupci na prvi pogled razumejo, da izbirajo meso, katerega celotni proces reje je potekal v Sloveniji.

Shema »izbrana kakovost« vključuje rejce, predelovalce mesa in trgovce, ki izpolnjujejo dodatne kakovostne zahteve.

Podvrženi so rednim in izrednim presojam usposobljenih presojevalcev iz neodvisnih certifikacijskih organov, ki preverjajo dosledno upoštevanje določil in pogojev iz specifikacije.

Merila, ki jih morajo upoštevati, se razlikujejo glede na vrsto mesa, skupno pa jim je posvečanje posebne pozornosti krmi živali, upoštevanje dovoljenega transportnega časa in skrb za ustrezno zdravstveno varstvo živali.

Vse to vpliva na kakovost mesa in prispeva k njegovi jasni sledljivosti. Potrošniki lahko po zaslugi tega mesu z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« brez dvoma zaupamo.

Piščanci, vzrejeni za meso z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ne prejmejo antibiotikov rutinsko.

Rejci morajo poleg vseh običajnih zahtev reje zagotoviti kakovostno voluminozno krmo, ki mora predstavljati vsaj 50-odstotni delež v uravnoteženem obroku.

V obroku so prepovedane surovine, ki so navedene na tako imenovani negativni listi (živalske maščobe, ribja moka).

Prepovedano je preventivno zdravljenje z antibiotiki, dovoljeno je le posamezno zdravljenje živali, vendar se predpisani karenčni čas podaljša za pet dni.

Transport živali je omejen na 200 km poti, oziroma na skupni čas poti na največ osem ur.

Kako prepoznati kakovostno meso

Najboljši kazalnik kakovosti je poreklo. Lokalno piščančje meso z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni, da je bilo meso pridelano in predelano v Sloveniji, da so piščanci hranjeni z nadzorovano krmo in da je vzreja prijazna do živali.

Barva mesa naj bo svetlo rožnata, struktura čvrsta, vonj pa nevtralen. Če piščanec oddaja neprijeten vonj, je meso lahko pokvarjeno.

Sveže piščančje meso mora imeti rahlo vlažno, vendar nikakor ne lepljivo ali sluzasto površino.

Kadar kupujemo meso v plastični embalaži, lahko njegovo svežino preverimo tudi brez odpiranja. Embalažo obrnimo na glavo in opazujmo, kaj se zgodi s folijo na notranji strani.

Če meso pusti masten, razmazan ali lepljiv odtis, je to znak, da ni več povsem sveže oziroma je bilo shranjeno neustrezno.

Kakovostna razreda A in B

Evropska zakonodaja predpisuje razdelitev piščančjega mesa v dva kakovostna razreda A in B.

V slovenskih trgovinah najpogosteje najdemo meso razreda A, kar pomeni, da gre za dobro razvite kose z zdravo barvo, brez poškodb, podpludb ali večjih estetskih napak.

Takšno meso je tudi čistejše in vsebuje manj odvečne maščobe.

Razred B se običajno uporablja za industrijsko predelavo, saj vsebuje mehansko poškodovane ali estetsko manj privlačne dele, ki pa so še vedno varni za uživanje.

Tudi tu je pomembno, da kupci znajo prepoznati razliko in da razumejo, da je višji kakovostni razred tudi pokazatelj boljših pogojev reje.

Osnovni deli piščanca

Piščančje meso razdelimo na več osnovnih delov: prsi, bedra (zgornji in spodnji del), krila in hrbet.

Prsi so najbolj puste, bogate z beljakovinami in primerne za hitro pripravo.

Bedra imajo več maščobe, kar pomeni več okusa, zato so idealna za nadevana piščančja bedra.

Krila pa so sinonim za preprosto kulinariko, ki jo celo po bontonu lahko jemo kar z rokami.

Pripravili smo vam tudi odličen recept za pečenje celega piščanca.

Shranjevanje in varna priprava

Piščančje meso je občutljivo na temperaturne spremembe. Sveže ga v hladilniku hranimo pri temperaturi do 4 °C in porabimo v 2 do 3 dneh.

Če ga ne bomo uporabili takoj, ga zamrznemo pri -18 °C.

Pomembno: piščančje meso vedno odtajamo v hladilniku, nikoli na sobni temperaturi, saj se tako razmnožujejo bakterije.

Če meso med shranjevanjem spremeni vonj ali barvo, ga ne uporabljamo.

Uživanje pokvarjenega ali nehigiensko pripravljenega piščanca lahko povzroči zastrupitve s salmonelo ali bakterijo E. coli.

Simptomi so driska, bruhanje, vročina in v hujših primerih celo hospitalizacija.

Zato je ključno, da meso vedno toplotno obdelamo do notranje temperature vsaj 75 °C in da ločeno ravnamo s surovim in kuhanim mesom, da preprečimo navzkrižno kontaminacijo.

Prehranska vrednost in priljubljenost

Glede na zadnje dostopne statistične podatke Slovenci pojemo več kot 30 kilogramov perutninskega mesa na leto.

Večinoma gre za piščanca, ki se enakovredno kosa celo s tradicionalno nedeljsko pečenko.

Piščančje meso je mogoče pripraviti na 1001 način in je pogosta izbira tako med tednom, ko bi radi na hitro pripravili kakovosten in hranilen obrok, kot tudi za vikend ali ob posebnih priložnostih.

Ker je meso manj mastno in lahko prebavljivo, po njem radi posežejo tudi ljubitelji zdrave prehrane, svoje mesto pa je piščanec našel tudi med mesnimi dobrotami, ki jih v toplejših mesecih pripravljamo na žaru.

Lahko bi rekli, da perutninsko meso ustreza prav vsem zahtevam sodobne prehrane - je lahko dostopno, enostavno za pripravo, odličnega okusa in tudi zdravo.

Ponaša se z idealnim razmerjem med visokovrednimi beljakovinami in maščobami, ne vsebuje veliko holesterola in je naraven vir niacina ter vitaminov B skupine.

Vsebuje veliko železa za dobro kri in cinka za krepitev imunskega sistema.

Sledljivost in lokalno poreklo

Vse bolj posegamo po lokalno pridelani hrani, ki ni prepotovala več tisoč kilometrov do naše mize in je zato bolj sveža ter hranljiva, predvsem pa pridelana in predelana po visokih standardih kakovosti pridelave, ki upošteva dobrobit živali.

Perutnine na srečo pridelamo dovolj za lastne potrebe, zato je praktično v vsaki trgovini mogoče najti piščanca slovenskega izvora, ki se ponaša s certifikatom Izbrana kakovost - Slovenija.

To pomeni, da je izvaljen, vzrejen in zaklan v Sloveniji, vzreditelj pa zanj zagotavlja sledljivost skozi celotno pot - od jajca do klavnice.

Pri izbiri mesa je pomembno biti pozoren na poreklo, kajti meso s krajšimi transportnimi potmi je bolj sveže kot tisto z daljšimi, kar seveda vpliva na končno kakovost mesa.

Z izbiro perutninskega mesa z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« smo lahko prepričani, da je to meso zares pridelano in predelano na domačih tleh.

Proizvajalci zagotavljajo sledljivost celotnega procesa. Ime rejca je vedno označeno tudi na embalaži mesa.

Kupovanje mesa »izbrane kakovosti - Slovenija« je izrednega pomena, ne samo zaradi kakovosti, ki je pri tem mesu še dodatno nadzorovana, temveč tudi za dolgoročen obstoj slovenskega kmetijstva, se strinjajo rejci.

S takšnim nakupom sebi in družini zagotovimo najvišjo kakovost mesa.

Vsi trije sogovorniki poudarjajo, da je za končno kakovost perutninskega mesa zelo pomemben način reje živali. Dobri pogoji reje pomenijo boljše rezultate in boljšo kakovost mesa.

Za potrošnike pa to pomeni, da lahko dostopajo do mesa, ki je kakovostno, in ustreza strogim zahtevam certifikata »izbrana kakovost«.

Kulinarični navdih

Kakovostno piščančje meso ponuja široke možnosti priprave: od tradicionalnih jedi do sodobnih, lahkotnejših obrokov.

  • Božične krače s pirejem in pečeno zelenjavo
  • Rižota s piščancem in bučo
  • Kremna piščančja juha z njoki in zelenjavo
  • Takosi z natrganim piščancem, avokadom in feto

Božične krače s pirejem in pečeno zelenjavo so bogata praznična jed, v kateri so piščančje krače pečene do zlato hrustljave skorjice.

Postrežene so s kremastim krompirjevim pirejem in aromatično pečeno zelenjavo, ki dopolni sočnost mesa. Gre za preprosto, a zelo okusno kombinacijo, ki je odlična izbira za praznično kosilo ali družinsko večerjo.

Rižota s piščancem in bučo je kremasta in hranljiva jed, ki združuje nežno piščančje meso, rižoto in sladkasto bučo.

Ta kombinacija ustvari prijetno ravnovesje okusov ter toplo, domačo jed, primerno za lahkotno kosilo ali večerjo.

Kremna piščančja juha z njoki in zelenjavo je bogata in nasitna jed, ki združuje nežnega piščanca, mehke njoke in raznoliko zelenjavo.

Kremasta tekstura in poln okus ustvarita prijetno, toplo jed, ki je lahko tudi samostojen obrok, še posebej v hladnejših dneh.

Takosi z natrganim piščancem, avokadom in feto so sveža in okusna jed, ki združuje sočnega natrganega piščanca, kremast avokado in slano feto v mehkih tortiljah.

Kombinacija aromatičnega mesa, svežih dodatkov in lahkih začimb ustvari hitro pripravljen obrok, ki je odličen za sproščena druženja ali lahkotno kosilo.

Piščančji trakci v smetanovi omaki

Sestavine:

  • Piščančji file Natur Premium 0.5 kg
  • Sol
  • Poper
  • Mlet česen
  • Olje
  • Smetana za kuhanje
  • 2 topljena sira za mazanje
  • Rdeča paprika
  • Goveja osnova (ali voda z govejo kocko)

Navodila:

  1. Piščančje fileje Natur Premium narežite na trakce. Začinite jih s soljo, poprom in mletim česnom.
  2. Na ponvi segrejte olje, nanj položite meso in pražite nekaj minut, da se meso obarva svetlo rjavo. Temperaturo zmanjšajte na minimum.
  3. Za omako v ponev dodajte smetano za kuhanje in 2 topljena sira za mazanje ter mešajte, da se sir stopi.
  4. Dodajte še rdečo papriko, malo mletega česna, poper in govejo osnovo (ali vodo z govejo kocko).
  5. Omako pokrijte in v omaki še malo pokuhajte meso.
  6. Postrezite s širokimi rezanci, pire krompirjem ali z njoki.

Podpora slovenskemu kmetijstvu

Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji.

Pri tem bodimo pozorni na uravnoteženo prehrano v skladu s smernicami zdrave prehrane.

Vključenost slovenskih rejcev v shemo »izbrana kakovost« je po mnenju sogovornika Uroša Bračka možnost za boljši medsebojni in partnerski odnos na vseh področjih.

V sklopu SN SKP 2023-2027 za rejo najmanj 500 pitovnih piščancev rejcu pripada subvencija v višini 44,14 evrov/GVŽ (manjša gostota naselitve) oz. 31,29 evrov/GVŽ (obogatitveni material).

tags: #nadaljnjo #rejo #in #meso #piscancev