Škodljivci krompirja, ki odlagajo jajčeca v zemljo

Krompir je eden ključnih kmetijskih pridelkov, cenjen zaradi visoke hranilne vrednosti in široke uporabnosti v industriji ter živilski predelavi. Vendar pa je ta pomembna kultura nenehno ogrožena s strani različnih škodljivcev, ki lahko močno zmanjšajo tako količino kot kakovost pridelka, kar povzroča znatne gospodarske izgube.

Med škodljivce, ki odlagajo jajčeca v zemljo, spadajo krompirjevi bolhači, strune (ličinke pokalic) in ogrci (ličinke majskega hrošča), ter koloradski hrošč, ki delno prezimi v zemlji. Krompir lahko poškoduje vrsta škodljivcev. Vsak od njih zahteva posebne metode zatiranja.

Kako prepoznati povzročitelja poškodb na gomoljih

Poškodbe na gomoljih so najverjetneje posledica polžev, lahko tudi strun. Na že poškodovane gomolje pa se hitro nato naselijo različne bolezni, zato je pomembno, da preprečimo nastanek poškodb.

Strune v vrtu so prava nadloga, saj nam lahko uničijo celoten pridelek. Ličinke izgriznejo globoke votline v krompirju. Starejše ličinke lahko popolnoma pojedo gomolj.

Strune napadajo krompirjeve gomolje, korenine solate, fižola, paradižnika in zelja. Poškodbe so vidne kot majhne luknje velikosti 2 do 3 mm v gomoljih, kar zmanjšuje njihovo komercialno vrednost in spodbuja širjenje sekundarnih bolezni.

Polži napadajo listje in gomolje krompirja. V listih pregriznejo nepravilne luknje, pri čemer ostanejo nedotaknjeni le steblo in največje žile. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.

Koloradski hrošč

Koloradski hrošč je zagotovo eden najhujših škodljivcev krompirja, ki zahteva vsakoletno zatiranje, sicer lahko povzroči precejšnjo škodo. Koloradski hrošč je najpomembnejši škodljivec krompirja, ki objeda zelene dele rastlin in vpliva na manjši pridelek gomoljev.

Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) meri okoli 10 mm in se prehranjuje z listjem krompirja ali jajčevca. Odrasel hrošč je dolg približno 1 cm, jajčaste oblike, na hrbtu izbočen in na trebušni strani sploščen. Ima svetlo rumene pokrovke z desetimi vzdolžnimi črnimi progami ter oranžno-rumen vratni ščit s črnimi pegami. Trebušna stran je oranžno-rdeča.

Jajčeca so oranžne barve, podolgovata, valjasta, dolga 1,2 mm; navadno je v skupinah 12 do 80 jajčec, povprečno okrog 30. Jajčeca so oranžno-rumena, podolgovata in dolga približno 1,2 mm.

Ličinke imajo mehko telo z odebeljenim in dokaj izbočenim zadkom, so svetlo do temno rdečkaste ali oranžno-rdeče barve, imajo črno glavo, noge in ščitek na hrbtni strani predprsja. Na bočnih straneh telesa imajo po dve vrsti črnih pik.

Razvojni cikel koloradskega hrošča

Pri nas ima koloradar dva rodova na leto. Prezimijo hroščki v zemlji, proti koncu aprila ali v prvi polovici maja pa pridejo na površje in iščejo krompirišča.

Koloradski hrošč prezimi v tleh starega krompirišča. Po prezimovanju se pojavijo na površju, začnejo hraniti in se pariti. Ob koncu aprila ali v začetku maja, ko srednje dnevne temperature narastejo na približno 14 °C, prilezejo na površje.

Kadar naraste temperatura čez 20°C, hrošči letajo. Množični let odraslih koloradskih hroščev opazite pri temperaturi okrog 25 °C.

Da bi spolno dozoreli, se morajo dopolnilno hraniti, tedaj poje ena samica vsaj 20 cm2 listne površine. Samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran krompirjevih listov v skupinah, včasih pa tudi na listje plevelov.

Odlaganje jajčec se raztegne na kakšen mesec dni. Razvoj jajčec traja 5 do 12 dni, pri nas pa se prve ličinke pojavijo navadno konec maja ali v začetku junija, množično pa od sredine do konca junija.

Po približno enem do dveh tednih se iz jajčec izležejo ličinke. Razvoj ličink traja od 2 do 3 tedne, medtem se trikrat levijo. Ličinke prvega stadija ostanejo pogosto skupaj in se šele pred levitvijo razidejo. Starejše ličinke so bolj ješče in povzročijo več škode.

Dorasla ličinka se zabubi v zemlji okoli 10 cm globoko. Ko dozorijo, se nehajo hraniti, zarijejo se v tla in se zabubijo. Po kakšnih 14 dnevih se izležejo mladi hrošči, ki kmalu pridejo na prosto.

Po približno 10 dneh prilezejo na površje hrošči poletnega rodu, ki se navadno pojavljajo od sredine julija do konca avgusta. Hrošči poletnega rodu se pojavijo navadno od sredine julija do konca avgusta. Samice ponovno odlagajo jajčeca, kar v avgustu vodi v drugi rod ličink, hrošči pa se spet pojavijo septembra.

Celoten razvoj od jajčeca do hrošča traja 40 do 60 dni. Življenjska doba tega škodljivca je 1 leto, nekateri posamezniki pa živijo do 2-3 leta.

Škoda, ki jo povzroča koloradski hrošč

Hrošči in ličinke so izjemno požrešni. Jedo liste, pustijo le debele žile in stebla. Fotosinteza močno poškodovanih vrhov se ustavi in rastlina odmre.

Na enem grmu je lahko do več deset ličink. Ko pojedo en grm, se premaknejo na drugega. Ličinke, tako kot odrasli hrošči, požrejo liste krompirja in pustijo le stebla.

Največjo škodo povzročajo rdeče ličinke koloradskega hrošča in odrasli koloradski hrošč z objedanjem listnih robov in ploskev. Ti škodljivci lahko zaradi svojih požrešnih prehranjevalnih navad uničijo celoten pridelek krompirja.

Koloradski hrošč poleg krompirja napada tudi jajčevce, paradižnik, tobak in nekatere plevele. Tako ličinke kot odrasle osebke se hranijo z listi gojenih in divjih rastlin razhudnikovk. Odrasli hrošči se lahko zaradi letenja preselijo na velike razdalje in okužijo več pridelkov.

Zatiranje koloradskega hrošča

Zaradi hitrega razmnoževanja in razvoja odpornosti na insekticide je zatiranje koloradskega hrošča zahtevno. Zatiranje koloradskega hrošča se mora začeti že spomladi.

Najbolj enostaven način je ročno pobiranje jajčec, ličink ali odraslih hroščev, vendar je zamuden in primeren le za manjše površine. V domačih vrtovih je najbolj priljubljeno pobiranje odraslih oblik koloradskega hrošča in večjih ličink.

V domačih vrtovih lahko uporabimo tudi naravne pasti. V jogurtove lončke damo sveže olupljen krompirjev olupek, približno do tretjine višine lončka. Nato jih zakopljemo med vrste krompirja, tako da je rob lončka poravnan s površino zemlje. Po treh do štirih dneh preverimo, kaj se je ujelo, in odstranimo ujete hrošče.

Sajenje spremljevalnih rastlin lahko zmanjša dejavnost škodljivca. Ob krompirju posadite kapucinke, ognjič in hren, kar lahko zmanjša dejavnost škodljivca. Koloradski hrošč ne mara hrena, kapucink in ognjiča.

Krompir posadite poleg česna, fižola in koriandra - prikrili bodo vonj po razhudnikovkah, ki privabljajo škodljivce. Med vrstami krompirja potresite smrekovo ali brezovo žagovino - oddajajo smolnat vonj, ki odganja hrošča.

Koloradski hrošči ne prenesejo vonja gnilega olupka čebule. Med sajenjem lahko poleg krompirja dodate nekaj čebulnega olupka - z razpadanjem bo nastajal vonj, ki odganja škodljivce.

Ob pojavu večjega števila ličink, hroščev ali poškodb na rastlinah pričnemo s škropljenjem rastlin. Škropimo dosledno in pazimo, da liste poškropimo tudi iz spodnje strani.

Zatiranje s kemičnimi sredstvi moramo usmeriti proti ličinkam, in to takrat, ko se iz jajčec izleže 30 do 50 % ličink. Za dobro učinkovitost je treba insekticide uporabiti dovolj zgodaj, ko so ličinke še majhne in bolj občutljive.

Ker hrošč hitro razvije odpornost, je pri izbiri sredstev potrebno izbirati insekticide z različnimi načini delovanja. Pri uporabi kemikalij morate upoštevati varnostna navodila, da se izognete škodi zdravju.

Biološka izdelka Fitoverm in Bitoksibacilin delujeta na ličinke in ne vplivata na jajca. Tretmaji se izvajajo, ko se pojavi škodljivec, vsakih 7-10 dni. Pomanjkljivost bioloških pripravkov je počasno delovanje na hrošče in ličinke. Učinek nastopi v 24-36 urah.

Za boj proti koloradskemu hrošču lahko uporabite ognjič, saj ima ta rastlina vonj, ki ga ti škodljivci ne marajo. Proti koloradskemu hrošču se lahko borite tudi z napitkom iz pelina.

Za pripravo napitka iz čebule ali česna vzemite 250 gramov čebule ali česna, ga sesekljajte in dodajte liter vode. Pustite, da se namaka en teden v zaprti posodi, nato pa nastalo mešanico nanesite na rastline.

Tisti, ki imajo pegatke, jih pogosto učijo jesti ličinke. Za to jim hrani dodajo ličinke in tako naučijo ptice, da se hranijo z njimi.

Krompirjevi bolhači

Krompirjevi bolhači (Epitrix spp.) so karantenski škodljivci, ki povzročajo škodo predvsem na krompirju. Odrasli bolhači so majhni hrošči iz poddružine bolhačev (Alticinae), veliki od 1,5 do 2 mm. So črne do bronaste barve, ki se na soncu značilno svetijo.

Njihovo telo je ovalne oblike, prekrito z dlačicami, z malo trikotno glavo in velikimi ovalnimi očmi; nitasti tipalki sta sestavljeni iz enajstih členov.

Življenjski cikel in škoda

Odrasli bolhači prezimijo v zemlji ali pod rastlinskimi ostanki. Odrasli bolhači se lahko pojavijo že konec aprila, običajno pa jih zasledimo v maju in so množično prisotni vse do julija oziroma avgusta.

Samice odlagajo majhna, belkasta in rahlo elipsasta jajčeca v zgornjo plast zemlje, tik ob gostiteljskih rastlinah.

Ličinke so bele barve, cilindrične oblike, odrasle merijo v dolžino do 5 mm in imajo rjavo glavo. Delajo rove v gomolje oziroma korenike, kar povzroča poškodbe z videzom »brazgotin« na gomoljih krompirja. Rovi so lahko tik pod površino ali globlje.

Odrasli bolhači se prehranjujejo z mladimi listi gostiteljskih rastlin, večinoma na zgornji strani listov. Poškodbe so manjše, enakomerne luknjice na listih, kar zmanjšuje asimilacijsko površino in prispeva k zmanjšani količini in kakovosti pridelka.

Velika populacija bolhačev na mladi rastlini lahko povzroči nepopravljive poškodbe in propad rastline. Krompirjevi bolhači puščajo jamice in luknje na površini listov.

Vrste in razširjenost

Krompirjevi bolhači izvirajo iz Severne Amerike. V Evropi sta vrsti E. papa in E. cucumeris trenutno prisotni z eno generacijo letno.

Znane vrste krompirjevih bolhačev so Epitrix cucumeris (Harris), Epitrix papa sp., Epitrix subcrinita Leconte in Epitrix tuberis Gentner, ki v Kanadi povzroča veliko gospodarsko škodo.

V Evropi je bila prva uradna najdba potrjena na Portugalskem leta 2004, vključno z vrstama Epitrix cucumeris in Epitrix similaris. V Sloveniji se spremljajo 4 vrste bolhačev, najdene pa so bile vrste E. atropae, E. pubescens in E. intermedia.

Zatiranje krompirjevih bolhačev

Odrasle žuželke poškodujejo vršičke, ličinke poškodujejo korenine. Odrasli hrošči se prehranjujejo z listi, v njih izrežejo luknje ali jih pregriznejo. Ličinke bolšjakov se prehranjujejo z majhnimi koreninami.

Bolhač ni tako strašljiv za odrasle rastline. Produktivnost ne trpi zaradi bolšjega hrošča, običajno se pojavi lokalno na parceli. Resnejšo nevarnost predstavlja pri poškodbah sadik, saj se rastna doba pridelka podaljša.

Če so sejanci močno poškodovani, jih zatiramo. Ko se pojavijo, jih obdelamo s sredstvom, poškropimo vršičke. Pomembna sta tudi enakomerno zalivanje krompirjevega polja in zatiranje plevela.

Krompirjeve bolhe zatiramo z mešanico pepela, kamilice in tobačnega prahu, vzetih v enakih razmerjih.

Strune oziroma ličinke pokalic

Pokalice so majhni, 7 do 10 mm veliki rjavo-črni hrošči, katerih ličinke, imenovane strune, povzročajo veliko škodo v tleh. Ime »pokalica« so dobili, ker ob obračanju s hrbta na noge oddajajo glasen pok.

Strune so ličinke hroščev, ki ostanejo v tleh 3 leta, na krompirju objedajo gomolje, drugod pa korenine in korene.

Prepoznavanje in življenjski cikel

Ličinke - strune - imajo valjasto, podolgovato telo svetlo rumene ali rjave barve s togo kutikulo, podobno kosu žice. So močno hitinizirane, dolge in tanke, z majhno glavo in tremi pari nog na oprsju. Odrasle strune zrastejo od 2 do 5 cm v dolžino.

Prezimijo ponavadi ličinke v različnih razvojnih fazah ali pa hrošči. Spomladi samice odlagajo drobna jajčeca, velika od 0,4 do 0,8 mm, v tla, ki so dobro preraščena s travo ali drugimi rastlinami.

Jajčeca se pogosto odlagajo na pašnikih, travnikih, žitnih poljih, deteljiščih in zapleveljenih zemljiščih. Pogosto so oblepljena s prstjo.

Razvoj pokalic traja od tri do pet let. Strune začnejo povzročati škodo šele drugo leto razvoja, ko se hranijo s podzemnimi deli vseh gojenih in samoniklih rastlin.

Žičnati črvi povzročajo znatno škodo krompirju. Uničujejo semena in sadike, glodajo korenine in stebla ter se vrtajo v korenine in gomolje. Zaradi tega krompir gnije.

Škoda, ki jo povzročajo strune

Žičnica vrta gomolje različno globoko od 0,5 do 6 cm. Poškodba zaradi ličink je izrazitejša v drugi polovici poletja, ko se začne gomoljenje.

Na mladih gomoljih se rane celijo in se pokažejo z majhnimi neravninami na lupini ali pri lupljenju krompirja. Odrasle ličinke lahko pregriznejo gomolj.

Škodljivost je večja v suhem vremenu. Z relativno majhnim številom škodljivcev, 5-7 osebkov na m2, je med sušo poškodovanih do 60-70% gomoljev. V mokrem vremenu stopnja močno pade.

Če je populacija škodljivcev visoka, se lahko poškodujejo korenine in mladi vršički. Žičnik se prehranjuje s koreninami in stoloni. Starejše ličinke se lahko vrtajo v steblo.

Kako zmanjšati število strun

Zatiranje strun je ključno za zaščito pridelka. Na novo narejenih gredah, ki so nastale na travnikih, se vsaj prvo leto izognite sajenju krompirja, fižola in zelja.

Za zeleno gnojenje namesto travno-deteljnih mešanic ali žit sejte križnice in ajdo, saj ajda zmanjšuje število strun. Tudi lan in proso so koristni.

Strune v vrtu lahko omejimo s kolobarjenjem in izbiro rastlin. Pozitivno vpliva tudi večkratna površinska obdelava tal in rahljanje zgornje plasti zemlje, saj vpliva na izsuševanje in uničenje jajčec ter ličink.

Oranje je priporočljivo poleti po odlaganju jajčec. Pri zatiranju si lahko pomagamo tudi z rastlinami, ki jih posejemo in zakopljemo v tla.

Rastline iz družine križnic, na primer bela gorjušica, izločajo pline, ki delujejo pogubno na strune. Posevek pokosite in plitko vkopljite v tla.

Biofumigacija uporablja rastline iz družine križnic kot predhodno sejane rastline. Pri razgradnji izločajo insekticidne snovi.

Kapucinke posejte čim več na zelenjavni vrt, saj njihov vonj odganja strune. Med jagode posejte pšenico ali oves, ki privabljata strune. Pri krompirju se je dobro obnesel grah, posejan približno dva tedna pred pobiranjem krompirja.

V tla zakopljite koščke zelenjave in sadja 10 cm globoko, ličinke pa vsak drugi dan izkopljite in uničite. Uporabite lahko tudi vabe z nakaljenim žitom v lončkih.

V luknjo ob sajenju dodamo grobo zmlete jajčne lupine. Preprečevanje sestoji iz iztrebljanja plevela, predvsem pšenične trave, in dodajanja čebulnih olupkov v luknje.

Suša pospešuje napade strun, zato poskrbite za zastirko in redno zalivanje. Z zastirko boste tudi onemogočili zaleganje jajčec v tla.

Poskrbite za rastlinsko pestrost na vrtu, kar bo privabilo naravne sovražnike strun, kot so krastače, krti, brzci in ptice.

Kemična sredstva se uporabljajo le, kadar je preseženo kritično število 6 strun na m², ugotovljeno s talnimi pregledi ali uporabo vab.

Feromoni se uporabljajo za lovljenje samcev ali za njihovo konfuzijo, kar zmanjša število oplojenih samic in posledično ličink.

Ogrci oziroma ličinke majskega hrošča

Ogrci so ličinke majskega hrošča, ki povzročajo škodo na koreninah rastlin, vključno z zelenjavnimi gredicami, trato in cvetličnimi koriti.

Majski hrošč je dokaj velik hrošč z rdečkasto rjavimi krilci in črno glavo. Odrasel hrošč se hrani z listjem gozdnih dreves in sam po sebi ne povzroča škode na vrtovih.

Ogrci so debeli, belkasti in se nahajajo v tleh. Telo ogrcev majskega in junijskega hrošča je vitkejše, dobro so vidni temnejša glava in trije pari nog.

Vznemirjeni se hitro zravnajo in premikajo, za razliko od neškodljivih ogrcev zlate minice, ki se zvijejo v klobčič.

Življenjski krog ogrcev

Življenjski krog traja več let. Prvo leto spomladi samica leže več legel jajčec, do osemdeset jajčec v vsakem, na sončnih zapleveljenih travnikih in v razpoke izsušenih tal.

Po približno petih tednih se iz jajčec izležejo ličinke. Prvo leto ličinke niso zelo lačne in je škoda skoraj neopazna.

Drugo leto so aprila ogrci močno sestradani. Povzročajo veliko škodo na koreninah rastlin, saj se hitro premikajo po tleh in se intenzivno hranijo. Junija se drugič levijo, škoda se še poveča.

Tretji stadij ogrcev se požrešno hrani vse do jeseni, nato se umaknejo globlje v zemljo, kjer prezimijo. Tretje leto se aprila objedanje nadaljuje, vendar so ogrci manj požrešni, zato je škoda manjša.

Konec junija, v začetku julija se zabubijo. Po dveh mesecih se iz bub izvalijo hrošči, ki ostanejo v zemlji in v njej prezimijo. Maja hrošči zapustijo zemljo in se začnejo hraniti z listjem, s čimer se razvojni krog sklene.

Zatiranje ogrcev

Pri rahljanju in okopavanju zemlje redno pobirajte ogrce. Pokrijte tla na gredicah z organsko zastirko, da preprečite rast plevela in ohranite vlažnost tal, s čimer preprečite nastajanje razpok, kamor samice odlagajo jajčeca.

Redno kosite, dognojujte in prezračujte trato, saj zanemarjena ruša pogosto gosti ogrce.

Ustvarite vrt s pestrimi zasaditvami, ki bodo privabile živali, katerih hrana so ogrci.

Krompirjeve ogorčice oziroma nematode

Nematode so majhni, prozorni črvi, ki so s prostim očesom skoraj nevidni. Povzročajo ogromno škodo na krompirju. Korenine in gomolji so poškodovani.

Krompirjeve ogorčice ali nematode uvrščamo med karantenske škodljivce, ki so prisotne v vsem zgornjem Posočju. Zato je tam pridelava krompirja omejena samo za lastne potrebe.

Simptomi napada ogorčic

Grmovje začne močno zaostajati v rasti, spodnji listi odmrejo, ostali pa porumenijo brez očitnega razloga. Poganjki so deformirani in zdrobljeni.

Ko je steblo poškodovano, se na spodnjem delu pojavijo otekline. Brsti in cvetovi so drobni, pri hudih poškodbah brstenja in cvetenja ni.

Prizadete gomolje lahko opazimo med skladiščenjem. Na njih se pojavijo temne lise, rahlo stisnjene v kožo, ki spominjajo na suho gnilobo. Pege segajo globoko v pulpo, imajo obliko prehodov in imajo jasno mejo z zdravim tkivom.

Pozimi pridejo ogorčice na površino gomolja in se spremenijo v cisto. Na lupini se pojavijo majhni tuberkuli, ki spominjajo na makovo seme - to so ciste.

Rastline v začetku junija kažejo znake zaostalosti v razvoju. Ko na videz zdravi grmi porumenijo, jih odstranimo skupaj s koreninami in gomolji.

Preprečevanje širjenja ogorčic

Iz okuženih področij ne smete uporabljati gomoljev za sajenje oziroma razmnoževanje, prepovedan je tudi prenos zemlje ali gnoja na druga področja.

Za zeleno gnojenje sejte oljno redkev in gorjušico, ki tla očistijo krompirjevih ogorčic oziroma nematod. V vrtu je treba ohranjati tudi živa tla, v katerih se razvije dovolj nematodam sovražnih organizmov.

Insekticidi ne delujejo na škodljivca, za boj proti njim se uporabljajo posebni pripravki, nematicidi. Trenutno se uporabljajo tudi kontaktni pesticidi in sredstva, ki se nanašajo v tla, vendar je treba pri njih upoštevati registracijo, navodila in varnostne omejitve.

Na voljo je veliko sort, ki so delno odporne na ogorčico: Gala, Vineta, Burnovsky, Russian Beauty itd.

Drugi talni škodljivci krompirja

Bramor

Bramor je pravokrilna žuželka, katere telo doseže dolžino do 5 cm. Njegovo telo je veliko in temno rjave barve. Ima kratka krila in močne noge, ki mu omogočajo, da se globoko zarije v zemljo.

Poškoduje vršičke, korenine in gomolje. Grize korenine in stebla v kateri koli fazi razvoja pridelka. V gomoljih žuželka izjeda velike votline nepravilne oblike.

Najpogosteje bramor popolnoma poje korenasto zelenjavo. Tudi krompir, ki so ga bramorji preprosto »pojedli«, ni primeren za uživanje.

Za uničenje bramorja jeseni naredimo luknje v globini 50-60 cm in jih napolnimo z napol pregnenim gnojem, najbolje konjskim, ker se bolj segreje. Luknjo označimo s količkom. Bramor si bo tukaj zagotovo ustvaril gnezdo.

Za lovljenje se uporabljajo vabe iz fermentiranih pijač. Steklenico kvasa ali piva vkopljemo na ravni zemlje pod kotom.

Krompirjeva sovka in druge gosenice

Krompir lahko poškodujejo tudi gosenice. Najpogostejša žuželka je krompirjeva sovka. Njene gosenice imajo raje vlažna tla in senčna mesta.

Gosenice so nevarne, ker grizljajo stebla na ravni zemlje in vanje glodajo luknje. V gomoljih se izgriznejo votline, ne da bi se dotaknile kože okoli robov.

Gosenica okuži območje nad koreninskim vratom. Rastlina, ki gosti sovko, se hitro posuši in oveni. Gosenice se zavrtajo v gomolj krompirja in glodajo steblo rastline.

Gosenice običajno ne poškodujejo krompirjeve kožice. Naredijo majhno luknjo in tunel, na koncu katerega oblikujejo votlino, sprva majhno, a postopoma naraščajočo, ki se postopoma napolni z iztrebki.

Krompir, ki ga poškodujejo gosenice, običajno zgnije zaradi sekundarne okužbe. Leteči metulji kažejo na prisotnost gosenic.

Gosenice se zbirajo ročno. Za lovljenje metuljev se uporabljajo steklenice z ostanki piva, kvasa ali kefirja. Odstranjevanje plevela s krompirjevega polja in po njegovem obodu zmanjšuje možnosti za razvoj škodljivca.

Krompirjev molj

Krompirjev molj je majhen metulj, ki lahko uniči do 80 % pridelkov. V dolžino doseže 6-8 mm. Poleti proces razvoja od jajčeca do odraslega organizma traja do 4 tedne.

Jajčeca odlaga na spodnjo stran rastlinskih listov. Legla so običajno sestavljena iz 1-20 jajčec. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki se kasneje razvijejo v metulje.

Krompirjev molj se hrani na spodnji strani krompirjevih listov. Ko se vršički posušijo, se škodljivec premakne na gomolje. Molj prodre skozi očesa in razpoke na površini ter se hrani z mesom.

Škodo povzročajo gosenice, ki vrtajo in minirajo prehode v vršičkih in gomoljih. Ena gosenica naredi 3-4 poteze. Iztrebki gosenice ostanejo v prehodih in če list ali steblo dobro pregledamo, vidimo bele črte.

Gosenice so med skladiščenjem zelo aktivne. Krompirjev molj slabi grme krompirja, poškoduje gomolje ter zmanjšuje kakovost in količino semenskega materiala.

Krompirjeva pršica

Pršica se zarije v mezgo in izsesa sok. Na gomoljih se pojavijo rjave pege, na katerih se sčasoma razvijejo cikcakaste razpoke. Pršice lahko najdemo v razpokah.

Škodljivec se naseli na gomoljih, poškodovanih med nabiranjem ali žetvijo. Med skladiščenjem pršica zlahka pride na zdrave gomolje in jih poškoduje.

Ko je krompir poškodovan v tleh, na vrhovih skoraj ni znakov. Včasih listi porumenijo, vendar je to nespecifičen znak in ga je mogoče zlahka zamenjati z manifestacijo neke bolezni.

Če v skladišču najdemo pršice, čebulo in krompir takoj položimo na različna mesta. Krompirjevo parcelo postavite na drugo lokacijo. Če to ni mogoče, je bolje opustiti gojenje krompirja za 2-3 leta.

Listne uši

Listne uši se naselijo na spodnji strani listov in iz njih sesajo sok. Pri hranjenju izločajo sladko, lepljivo tekočino, ki privablja mravlje.

Ko jih napadejo žuželke, listi postanejo valoviti, mozoljasti in se zvijejo navzdol, vendar ne popolnoma. Rastline zakrnijo, cvetovi so majhni, cvetenje je neprijazno.

Medena rosa je dobro gojišče za sajasto glivo, z njo pa tudi za druge bolezni. Listne uši se v suhem in toplem vremenu zelo hitro razmnožujejo.

Listne uši na jedilnem krompirju običajno ni treba zatirati, saj ne povzročijo večje škode. Povsem drugače pa je s semenskim krompirjem, kjer obstaja velika nevarnost, da ga uši okužijo z virusi.

Če je listnih uši malo, uporabite naravne sovražnike - pikapolonice in tenčičarice. Čeprav listnih uši ne uničijo popolnoma, nadzorujejo številčnost škodljivca.

Preventivni ukrepi na krompirjevem vrtu

Na pojav in razvoj škodljivcev vpliva kombinacija dejavnikov, vključno s podnebjem, načinom obdelave pridelka, značilnostmi tal in kolobarjenjem.

Kolobarjenje pozitivno vpliva na zmanjšanje težav s škodljivci. Krompir ne bi smeli saditi na isto mesto vsaj 4-5 let zapored.

Nasade, gojene v kolobarju, hrošči spomladi pozneje naselijo, še posebej, če so lanske njive dovolj oddaljene od letošnjih, vsaj nekaj 100 m.

Da bi se znebili škodljivcev, je nujno, da zemljo zgodaj jeseni prekopamo, s čimer pridemo na površinske plasti, ki lahko vsebujejo ličinke in jajčeca. Skozi poletje je treba zemljo rahljati.

Zastirka, na primer slama, lahko oteži dostop hroščem do krompirjevih rastlin, še posebej na manjših njivah. Organska zastirka pomaga ohraniti vlažnost tal in zmanjšuje nastajanje razpok, v katere lahko škodljivci odlagajo jajčeca.

Varstvo pred boleznimi in škodljivci za pridelavo zgodnjega krompirja na vrtu največkrat niti ni potrebno. Med krompir lahko posejemo srednje visok grah ali bob, če pa ga sadimo aprila, tudi nizek stročji fižol.

Izbirajte med odpornimi sortami, upoštevajte sadilne razdalje in ne pretiravajte z gnojenjem. Rastlinska pestrost privabi naravne sovražnike škodljivcev in lahko zmanjša njihovo številčnost.

Pomembno je, da krompirjeve rastline redno pregledujemo, posebno spodnjo stran listov, kjer se pogosto nahajajo jajčeca. Če opazimo poškodbe na gomoljih, je treba pri izkopavanju pregledati tudi tla in poiskati ličinke.

Gensko spremenjeni krompir, odporen proti koloradskemu hrošču

Obstaja pa tudi krompir, ki je proti hroščem imun in se brani kar sam. Raziskava je nastala v zglednem sodelovanju več ustanov, z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Kmetijskim inštitutom Slovenije.

Na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo vodi skupino 30 raziskovalk in raziskovalcev, ki preučujejo odzive rastlin na stres, bolezni in škodljivce.

Na Biotehniški fakulteti delajo s proteini iz gliv, iz ostrigarjev, torej gob, ki jih jemo. Pomembno je, da proteini delujejo v prebavilih hroščev, ne pa tudi drugih žuželk.

Posledica je, da hrošči začnejo slabše jesti, počasneje rastejo, nekateri poginejo. Tako so se odločili razviti rastline krompirja, ki bi vsebovale te proteine.

Ko koloradski hrošč tak krompir poje, mu ne gre več prav dobro. Rastline so tako pred njim zaščitene.

Pot do takšne rastline ni preprosta. Najprej morajo dobro razumeti, kako celice krompirja delujejo. Če vanje vnesejo nove proteine iz ostrigarja, morajo paziti, da s tem ne porušijo delovanja rastline.

Prva naloga je, da krompir še vedno dobro tvori gomolje. Naposled so dobili rastline, ki so bile uspešne, so dobro tvorile gomolje in lepo rasle.

Raziskovalci so pripravili več različnih linij in jih preizkušali v laboratoriju. Najprej so jih testirali tako, da so koloradske hrošče dali na cele rastline v svojih laboratorijih.

Raziskava je trajala pet let. Zdaj je ta krompir tako imenovani transgeni krompir, se pravi, gensko spremenjeni organizem.

V Evropi ga ne nameravajo komercializirati, ne bo prišel na trg. Ustanovili so podjetje, ki ga poskuša komercializirati na trgih v Ameriki, Južni Ameriki in na Kitajskem.

V Evropi transgene rastline niso povsem prepovedane, toda zanje veljajo zelo stroga pravila. Po odobritvi se lahko uvažajo in uporabljajo v hrani ali krmi, a gojenje je močno omejeno.

Na ravni EU je za pridelavo odobrena le gensko spremenjena koruza MON810, številne države članice pa lahko gojenje takšnih rastlin na svojem ozemlju prepovejo.

Prav zato raziskovalci opozarjajo, da je Evropa pri uporabi teh tehnologij precej bolj zadržana kot drugi deli sveta.

Če bi uvedli tak transgeni krompir, bi lahko zmanjšali uporabo pesticidov, kar bi bilo veliko bolje za okolje. Z dopuščanjem novih tehnologij lahko v resnici okolje bolje varujemo.

To je pomembno tudi za kmeta. Prav kmetje so namreč med najbolj izpostavljenimi insekticidom, saj so pri škropljenju neposredno v stiku z njimi.

Ta trenutek ima gensko spremenjena hrana tako pri nas kot ponekod v Evropi negativno konotacijo. Raziskovalci poudarjajo, da delajo na podlagi dejstev.

Dejstvo je, da se ta tehnologija danes drugod po svetu s pridom uporablja, in to v zelo širokem obsegu. Evropa je ostala nekakšna izjema, prostor, kjer tega še vedno ne počnemo.

Ko je tehnologija konec devetdesetih let prišla na trg, je bilo veliko pomislekov, da še ni dovolj preizkušena. Danes pa imamo za sabo že 30 let varne uporabe.

tags: #odlagajo #jajca #v #zemljo #skodljivci #krompir