Priloga 1: nosilec živilske dejavnosti in njegove obveznosti

Da bi razumeli vlogo nosilca živilske dejavnosti, je pomembno poznati osnovne pojme, ki jih opredeljuje živilska zakonodaja.

Ključne definicije v živilski zakonodaji

Živilo oziroma hrana

Živilo ali hrana je vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

Med živila sodijo tudi pijače, žvečilni gumi in vse snovi, vključno z vodo, ki so namenoma vgrajene v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila.

Živilska dejavnost

Živilska dejavnost je pridobitna ali nepridobitna, javna ali zasebna dejavnost, ki se ukvarja s kakršnokoli obliko pridelave, predelave ali distribucije živil.

Nosilec živilske dejavnosti

Nosilec živilske dejavnosti je fizična ali pravna oseba, odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje v živilski dejavnosti, ki jo izvaja.

Nosilec živilske dejavnosti mora zato zagotavljati skladnost dejavnosti, ki jo opravlja, z zahtevami živilske zakonodaje, spremljati izpolnjevanje teh zahtev in sodelovati s pristojnimi organi.

Dajanje na trg

Dajanje na trg pomeni imeti živila, namenjena prodaji, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo živil, distribucijo živil in druge oblike njihovih prenosov.

Sledljivost

Sledljivost je možnost sledenja in spremljanja živila, krme, živali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vključitev v živilo ali se zanjo pričakuje, da bo vključena v živilo ali krmo, skozi vse faze pridelave, predelave in distribucije.

Stopnje pridelave, predelave in distribucije

Stopnje oziroma faze pridelave, predelave in distribucije so vse stopnje, vključno z uvozom, od primarne pridelave živil do shranjevanja, prevoza, prodaje ali dobave končnemu potrošniku.

Zasebna domača raba

Zasebna domača raba pomeni pridelavo hrane in domačo pripravo ter ravnanje s hrano ali njeno skladiščenje za zasebno domačo porabo.

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano.

Registracija in odobritev živilskih obratov

Registracija živilskega obrata pomeni, da nosilec živilske dejavnosti na način, ki ga zahteva pristojni organ, le-tega obvesti o vsakem obratu pod njegovim nadzorom, ki opravlja katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije hrane.

Nosilci živilske dejavnosti zagotovijo tudi, da ima pristojni organ vedno najnovejše podatke o obratih, vključno z obvestilom o vsaki pomembni spremembi dejavnosti ali zaprtju obstoječega obrata.

Odobritev živilskega obrata pomeni, da nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da obrate odobri pristojni organ po predhodnem preverjanju izpolnjevanja predpisanih pogojev.

Nosilci živilske dejavnosti so dolžni izpeljati postopke, ki so potrebni, da je njihov obrat registriran ali odobren, razen če izpolnjujejo pogoje za tako imenovane majhne količine.

Vloga se lahko odda tudi pisno na obrazcu iz priloge 2 te uredbe.

Pisna vloga se pošlje na območno enoto ZIRS, na območju katere je obrat, s pripisom »Registracija«.

Postopek se uporablja tudi za posodabljanje podatkov v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES.

Register obratov nosilcev živilske dejavnosti vodi in posodablja ZIRS v skladu s prvim odstavkom 31. člena Uredbe 882/2004/ES.

Registracija dejavnosti s prehranskimi dopolnili in živili za posebne skupine

Nosilec živilske dejavnosti, ki opravlja katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, se je dolžan registrirati najmanj 15 dni pred začetkom dejavnosti in obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju dejavnosti.

Registracijo in obvestilo o spremembi opravi elektronsko ali pisno.

V primeru elektronske registracije nosilec živilske dejavnosti v aplikaciji najprej zaprosi za uporabniško ime in geslo, s katerima nato vstopa v aplikacijo in v elektronski obrazec vnese podatke o obratu in s tem zaključi postopek registracije.

Nosilec živilske dejavnosti, ki opravlja katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, je dolžan o spremembi podatkov o živilskem obratu obvestiti Zdravstveni inšpektorat RS najpozneje 15 dni po nastanku vsake spremembe ali prenehanju dejavnosti.

Sistemi vodenja varnosti živil

HACCP

Nosilci živilske dejavnosti morajo vzpostaviti, izvajati in vzdrževati stalne postopke, ki temeljijo na načelih HACCP.

HACCP je angleška kratica Hazard Analysis Critical Control Point, kar pomeni sistem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk.

Sistem HACCP nosilcu živilske dejavnosti omogoča, da prepoznava tveganja, določa kritične nadzorne točke ter vzpostavlja postopke za stalno spremljanje in obvladovanje varnosti živil.

Dobra higienska praksa

V primarni pridelavi živil lahko postopki, ki jih izvajajo nosilci živilske dejavnosti, temeljijo na dobri higienski praksi.

Sektorji živilske dejavnosti lahko pripravijo in razširjajo smernice za dobro higiensko prakso in uporabo načel sistema HACCP v skladu z 8. členom Uredbe 852/2004/ES.

Smernice odobri minister po predhodni oceni, ki jo v skladu s tretjim odstavkom 8. člena Uredbe 852/2004/ES pripravita ZIRS in IVZ.

Umik in odpoklic živil

Nosilci živilske dejavnosti so dolžni, kadar presodijo ali utemeljeno menijo, da živilo, ki so ga uvozili, pridelali, predelali, proizvedli ali distribuirali, ni v skladu z zahtevami varnosti živil, takoj sprožiti postopke za umik oziroma odpoklic zadevnega živila iz prometa.

Če je proizvod morda že lahko v rokah potrošnika, nosilci živilske dejavnosti učinkovito in natančno obvestijo potrošnike o razlogih za umik živila in po potrebi odpokličejo že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja.

• Nosilec živilske dejavnosti oceni, ali živilo izpolnjuje zahteve varnosti živil.
• Ob utemeljenem sumu neskladnosti takoj sproži postopke za umik oziroma odpoklic.
• Če je živilo lahko že pri potrošniku, potrošnike učinkovito in natančno obvesti o razlogih za umik.
• Po potrebi odpokliče že dobavljene izdelke.

Sodelovanje s pristojnimi organi in sledljivost

Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi.

Zagotavljajo tudi sledljivost v skladu z 18. členom Uredbe (ES) št. 178/2002.

Nosilec živilske dejavnosti mora ZIRS na njegovo zahtevo poslati podatke iz drugega in tretjega odstavka 18. člena Uredbe (ES) št. 178/2002, ki vključujejo:

• rok uporabe;
• oznako serije oziroma številko LOT, če obstaja;
• podrobnejši opis proizvoda.

Posebna pozornost se namenja podatkom za hitro pokvarljiva živila, namenjena končnemu potrošniku, ki imajo rok uporabe »porabiti do« krajši od treh mesecev ali so brez roka uporabe, na primer sveže sadje in zelenjava.

Sistem sledljivosti mora omogočiti spremljanje živila skozi vse faze pridelave, predelave in distribucije, vključno z uvozom, shranjevanjem, prevozom, prodajo in dobavo končnemu potrošniku.

Obveščanje potrošnikov

Nosilec živilske dejavnosti obvešča potrošnike v skladu s prvim odstavkom 19. člena Uredbe (ES) št. 178/2002.

Obveščanje potrošnikov je posebej pomembno takrat, ko je živilo lahko nevarno ali kadar so potrebni ukrepi za preprečitev uživanja, vračilo ali odpoklic proizvoda.

Temperaturno spremljanje

Nosilec živilske dejavnosti mora zagotoviti in hraniti zapise o spremljanju temperatur v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 37/2005.

Nosilec živilske dejavnosti mora zagotavljati tudi skladnost z zahtevami iz 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 37/2005 ter datirati in hraniti zapise o spremljanju temperatur v skladu s tretjim odstavkom 2. člena navedene uredbe.

Uradni nadzor in inšpekcijski postopki

Vzorčenje in analize

Vzorčenje in analize se za namen uradnega nadzora izvajajo v skladu z 11. členom Uredbe (ES) št. 882/2004.

Uradne vzorce odvzame zdravstveni inšpektor ali pooblaščena oseba v skladu s 5. členom Uredbe (ES) št. 882/2004.

Stroške vzorčenja določi minister ob upoštevanju načel iz 27. člena Uredbe (ES) št. 882/2004.

Dodatni in poostreni nadzor

Kadar mora ZIRS opraviti dodatni uradni nadzor, krije stroške takega nadzora nosilec živilske dejavnosti v skladu z 28. členom Uredbe (ES) št. 882/2004.

Stroške dodatnega uradnega nadzora in poostrenega uradnega nadzora vnosa živil določi minister ob upoštevanju načel iz 27. člena Uredbe (ES) št. 882/2004.

Laboratorijske analize in referenčni laboratoriji

Laboratorijske analize za izvajanje uradnega nadzora opravljajo laboratoriji, ki jih v skladu z 12. členom Uredbe (ES) št. 882/2004 pooblasti pristojni organ.

Minister določi nacionalne referenčne laboratorije v skladu s 33. členom Uredbe (ES) št. 882/2004.

Nadzor vnosa živil iz tretjih držav

Uradni nadzor nad vnosom živil iz tretjih držav opravlja ZIRS v skladu s V. poglavjem Uredbe (ES) št. 882/2004.

Poostren uradni nadzor vnosa živil iz petega odstavka 15. člena Uredbe (ES) št. 882/2004 se organizira in izvaja na vstopnih točkah.

Carinska skladišča, prosta skladišča in objekti v prostih conah, v katerih se v skladu z Uredbo 2913/92/EGS izvaja dejavnost v zvezi z živili, morajo biti registrirani v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe (ES) št. 852/2004.

Ukrepi ob ugotovljenih neskladnostih

Pri opravljanju nalog uradnega nadzora zdravstveni inšpektor, kadar ugotovi neskladnost z zakonodajo o živilih, ob upoštevanju narave neskladnosti in podatkov o preteklih neskladnostih pri zadevnem nosilcu živilske dejavnosti odredi ustrezne ukrepe v skladu s 14. in 19. členom Uredbe (ES) št. 178/2002 ter 18., 19. in 54. členom Uredbe (ES) št. 882/2004.

Zoper upravni akt je dovoljena pritožba na ministrstvo v osmih dneh od njegove vročitve.

Prekrški in kazni

Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje nosilec živilske dejavnosti, če:

• uvaža živila, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 11. člena Uredbe (ES) št. 178/2002;
• pri izvozu ali ponovnem izvozu živil ne izpolnjuje zahtev iz 12. člena Uredbe (ES) št. 178/2002;
• daje v promet živila, ki niso varna glede na zahteve iz 14. člena Uredbe (ES) št. 178/2002;
• označuje, oglašuje in predstavlja živila na način, ki ni v skladu s 16. členom Uredbe (ES) št. 178/2002;
• ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev živilske zakonodaje oziroma preverjanja izpolnjevanja teh zahtev v skladu s 17. členom Uredbe (ES) št. 178/2002;
• ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev iz 18. člena Uredbe (ES) št. 178/2002;
• ne zagotovi ZIRS podatkov v skladu s 7. točko 2. odstavka 18. člena te uredbe;
• ne hrani podatkov v skladu s 7. točko 2. odstavka 18. člena te uredbe;
• ne ravna v skladu z zahtevami 19. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 oziroma 8. členom Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne ravna v skladu z 9. členom Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne zagotavlja izpolnjevanja higienskih zahtev iz 3. člena oziroma drugega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne sprejme posebnih higienskih ukrepov iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne zagotavlja skladnosti z zahtevami petega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne zagotavlja skladnosti z zahtevami prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne zagotavlja skladnosti z zahtevami četrtega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne sodeluje z ZIRS v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe (ES) št. 852/2004;
• ne registrira obrata v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe (ES) št. 852/2004 in 10. členom te uredbe;
• ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev iz 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 37/2005;
• ne datira in hrani zapisov o spremljanju temperatur v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 37/2005.

Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekrške iz 3., 4., 5., 9. in 11., 18. in 19. točke kaznuje tudi odgovorna oseba nosilca živilske dejavnosti.

Prehodne in končne določbe

Smernice za dobro higiensko prakso, ki so se začele pripravljati pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi 7. člena Pravilnika o higieni živil (Uradni list RS, št. 52/2000 in 62/2004), ostanejo v veljavi.

Nosilec živilske dejavnosti, ki je ob uveljavitvi te uredbe opravljal živilsko dejavnost, mora obrate, v katerih izvaja dejavnost, registrirati v skladu z 10. členom te uredbe.

Registracija iz prejšnjega odstavka se začne izvajati 1. januarja 2006.

Ta uredba začne veljati 1.

Z uveljavitvijo sprememb Zakona o Vladi so se nekatera ministrstva ukinila, mnogim pa se je spremenilo njihovo področje dela.

V prehodnem obdobju se na portalu SPOT postopoma urejajo vsebine ali preimenovanja organov.

tags: #priloga #1 #nosilec #zivilske #dejavnosti