Pečena rdeča pesa je jed, ki navdušuje s svojo preprosto pripravo in bogatim okusom. Pečena rdeča pesa je odlična kot priloga ali kot del glavne jedi. Lahko jo vključite v solato z listnato zelenjavo in feta sirom ali postrežete poleg mesa, rib, tofuja ali drugih jedi.
Če rdečo peso še vedno le kuhamo, je zdaj pravi čas, da poskusimo drugače. Ko rdečo peso spečemo, postane prijetno sladka in dobi skoraj karamelen okus. Cele gomolje spečemo v pečici, dokler se ne zmehčajo. Tako ohranijo več okusa, njihova naravna sladkoba pa pride veliko bolj do izraza.
Zakaj pripraviti rdečo peso kot prilogo
Če je katera vrtnina po krivici obtičala v eni sami jedi, je to gotovo rdeča pesa. Večina jo pozna vloženo ali kuhano za solato, potem pa se ideje počasi končajo. Kar je v resnici prava škoda, ker zmore precej več.
Rdeča pesa je vsestranska sestavina, s katero na enostaven način popestrimo svoje jedilnike. Pa še lepo je kuhati v strastno rdečih odtenkih. Njena sezona se začne konec poletja in traja vse do zime.
Rdeča pesa je odlična kot priloga k pečenemu mesu, krompirju, enolončnicam, rižotam in drugim domačim jedem. Postrežemo jo lahko tudi ob ribah, tofuju ali drugih jedeh. Vložena rdeča pesa je praktična, saj jo samo vzamete iz kozarca in postrežete.
Izbira in priprava pese
Kadar izbiramo rdečo peso na tržnici, poiščimo takšno s stebli in listi. Listi, še posebej mladi, so okusen in lep dodatek. Nekoč so ljudje jedli predvsem liste pese, ki so po okusu podobni blitvi in bogati z vitaminom K, kalcijem in beta-karotenom.
Če sveža pesa ni na voljo, je odlična alternativa že kuhana v vakuumu. Odlična je za juhe in enolončnice, solate, prigrizke in raznovrstne priloge, pa tudi pečena v pečici.
Za hitrejšo peko peso olupite in narežite na manjše kose. Cele gomolje lahko spečemo v pečici, dokler se ne zmehčajo, pri čemer jih olupimo po peki. Pred peko peso umijemo in očistimo.
Osnovna pečena rdeča pesa
Sestavine in začimbe
- rdeča pesa;
- olivno olje;
- sol in poper po okusu;
- ingver;
- semena kumine.
Večji pekač obložimo z dvema plastema alufolije. List papirja za peko zmočimo pod vodo in med rokami zmučkamo (tako bo zavijanje v škrnicelj lažje). List papirja poravnamo in položimo na sredino pekača, čez alufolijo.
Umijemo in očistimo peso. Razrežemo jo na četrtine in damo na sredino papirja za peko na pekaču. Pokapljamo z olivnim oljem. Dodamo še na manjše rezine narezan ingver ter semena kumine. Začinimo s soljo in poprom.
Primemo za rob papirja za peko in alufolije ter zavijemo v škrnicelj. Postavimo v predhodno ogreto pečico na srednjo rešetko. Pečemo 30 - 35 minut pri 220°C.
Pečeno peso vzamemo iz pečice. Previdno odvijemo škrnicelj in rdečo peso (brez ingverja) prestavimo v zamrzovalno vrečko za 5 - 10 minut. Na ta način se bo pesa lažje olupila, saj se bo zunanjost zmehčala.
Nadanemo si rokavice in z manjšim nožem olupimo peso. Pečeno peso lahko nato narežemo na rezine ali večje kose ter jo postrežemo kot toplo prilogo.
Pečena pesa z medeno-balzamičnim prelivom
Če želite poudariti njeno naravno sladkobo, jo specite v preprosti marinadi iz olja, balzamičnega kisa in medu. Preden gre v pečico, jo začinite s soljo in poprom po okusu.
Pripravimo solatni preliv. V skodelici premešamo tekoč cvetlični med, limonino lupinico, olivno olje in balzamični kis. Po okusu solimo in popramo.
Pečeno peso premešamo z balzamičnim solatnim prelivom. Dobro premešamo. Solato serviramo v najljubši solatni skledi ali na krožniku. Pokapljamo z olivnim oljem in posujemo s svežo meto ter pinjolami. Postrežemo takoj.
Različice priloge iz pečene pese
Zlate rozine, ingver in meta
Zlate rozine damo v kozico. Dodamo vodo, narezan ingver in začinimo s soljo in poprom. Postavimo na zmeren ogenj in pustimo, da mešanica zavre. Kuhamo 5 minut, nato odstranimo in postavimo na stran.
Pečeno peso premešamo z odcejanimi (brez ingverja in vode) rozinami. Dodamo svežo meto in pinjole.
Feta, orehi in timijan
Pečeno peso narežemo na večje kose, dodamo feto, pest orehov, nekaj vejic timijana in žličko medu. Za deset minut vse skupaj postavimo v pečico, na koncu pa pokapljamo še z oljčnim oljem.
Burrata ali kozji sir z rukolo
Rezine rdeče pese razporedimo po krožniku, dodamo burrato ali kozji sir, pest rukole, orehe ali pistacije in vse skupaj pokapljamo z dobrim oljčnim oljem. Te tri sestavine se razumejo skoraj tako dobro kot paradižnik in bazilika.
Solata z grškim jogurtom
Solata iz grškega jogurta, pečene rdeče pese, feta sira karameliziranih orehov in peteršilja je barvita različica, ki jo lahko postrežemo kot samostojno jed ali kot hladno prilogo.
Kako rdečo peso uporabiti še drugače
Klasičnemu humusu dodamo pečeno peso in že ena sama sestavina popolnoma spremeni njegov značaj. Poleg čičerke, tahinija, limonovega soka in česna dobimo še čudovito barvo ter nekoliko bolj sladek okus.
Če smo že kdaj pripravili omako iz pečene paprike ali buče, bo tudi ta hitro prišla na naš seznam najljubših. Pečeno peso zmiksamo z rikoto ali sirom maskarpone, dodamo malo parmezana, strok česna, limonov sok in nekaj vode, v kateri so se kuhale testenine.
Rdeča pesa rižoto obarva v intenzivno rožnato barvo, njen okus pa ostane nežen in lepo zaokrožen. Rižota z rdečo peso ni le okusna, ampak tudi čudovitega videza.
Boršč največkrat povezujemo z zimo, a obstaja tudi njegova poletna različica. Tudi iz rdeče pese lahko pripravimo čudovito poletno hladno juho.
Naribano pečeno peso zmešamo z ovsenimi kosmiči, jajcem, feto in začimbami, oblikujemo polpete ter jih spečemo v pečici.
Pire iz pečene rdeče pese je odlična sestavina čokoladnih kolačev, saj poskrbi za sočnost, testo pa ostane lepo mehko še več dni.
Hranilna vrednost rdeče pese
Pesa je odličen vir folne kisline in številnih drugih pomembnih hranil.
V eni skodelici kuhane pese dobimo približno 60 kalorij, 13 g ogljikovih hidratov, 4 g vlaknin, folno kislino, veliko kalija, mangana, železa, magnezija in vitamina C.
| Hranilo oziroma spojina | Vloga |
|---|---|
| Betalaini | naravni pigmenti z močnim antioksidativnim in protivnetnim delovanjem |
| Nitrati | v telesu se pretvorijo v dušikov oksid, ki sprošča in širi krvne žile |
| Vlaknine | izboljšajo delovanje črevesja, hranijo koristne bakterije in prispevajo k sitosti |
| Folna kislina | nujna za tvorbo rdečih krvničk, sintezo DNK in zdravo rast celic |
| Minerali | kalij, mangan, železo, magnezij in baker sodelujejo pri različnih telesnih funkcijah |
V njeni notranjosti se skriva kombinacija hranil in bioaktivnih spojin, ki jih ne najdemo v veliko drugih živilih: betalaini, nitrati, vlaknine, folna kislina in minerali skupaj vplivajo na ključne telesne funkcije.
Na kaj biti pozoren pri uživanju
Ledvični kamni - pesa vsebuje oksalate, ki se lahko vežejo s kalcijem in tvorijo kristale. Pri nagnjenih k ledvičnim kamnom to lahko poveča tveganje za nastanek novih.
Nizek krvni tlak - zaradi učinka nitratov na širjenje žil lahko pride do pretiranega padca tlaka, kar povzroči omotico ali slabost.
Občutljivost na histamin - pri ljudeh z histaminsko intoleranco lahko sproži prebavne simptome ali kožne reakcije.
Sladkorji pri diabetikih - čeprav ima nizek glikemični indeks, je pri visokih količinah možen vpliv na raven glukoze v krvi.
Beturija - rdečkasta obarvanost urina ali blata po uživanju pese je neškodljiva, a lahko zmede, če nanjo niste pripravljeni.
Pri ljudeh z občutljivo prebavo in sindromom razdražljivega črevesja lahko pesa povzroči težave, saj vsebuje določeno količino FODMAP-ov, predvsem fruktanov in fruktoze. Pri manjših porcijah (nekaj tankih rezin ali do približno 40 gramov sveže pese) teh težav običajno ni, a večje količine lahko povzročijo napihnjenost, vetrove ali krče.
Vložena pesa ima zaradi izluževanja - ko del FODMAP-ov preide v tekočino med kislenjem - nekoliko nižjo vsebnost teh ogljikovih hidratov, a le, če tekočine ne popijemo. Kljub temu tudi vložena pesa pri občutljivih ljudeh v večjih količinah lahko povzroči težave, zato je pri FODMAP občutljivosti zmernost ključna - bolje je peso uvajati postopoma in opazovati odziv telesa.
Sveža, pečena ali vložena pesa
Sveža pesa ohrani največ hranil, posebej če jo jemo surovo (naribano) ali rahlo kuhano/pečeno. Vložena pesa je priročna, a vsebuje manj folata, kalija in nitratov ter pogosto dodane sladkorje in sol. Če jo uživate pogosto, je bolje poseči po sveži, vloženo pa izbrati le občasno.
Vložena rdeča pesa prihaja z Dolenjske in navduši s prijetno sladko kislim okusom ter značilno aromo rdeče pese. Odlična je kot priloga k pečenemu mesu, krompirju, enolončnicam, rižotam in drugim domačim jedem. Rdeča pesa naravno vsebuje prehranske vlaknine, ki so pomembne za normalno delovanje prebave.
Pripravljena je brez dodane kurkume, zato ohranja svoj pristen okus in naravno barvo. Domača vložena rdeča pesa z Dolenjske je odlična izbira za vse, ki cenijo tradicionalne vložnine, domačo zelenjavo in pristne okuse. Okusna, praktična in vedno pripravljena, da popestri vaš obrok.
Zanimivosti o rdeči pesi
Rdeča pesa (Beta vulgaris) spada med korenovke in je sorodnica blitve ter špinače. Najpogosteje jo poznamo v rdeče-vijolični različici, vendar obstajajo tudi rumene, oranžne in rdeče-belo progaste sorte.
Izvira iz obalnega območja Sredozemlja in severne Afrike. Stari Grki in Rimljani so poznali predvsem njene liste, medtem ko so korenine veljale za zdravilni del - uporabljali so jih pri prebavnih težavah, za čiščenje krvi in kot afrodiziak.
V srednjem veku se je gojenje pese razširilo po Evropi, v 18. stoletju pa je njena vrednost poskočila, saj so ugotovili, da vsebuje dovolj sladkorja in jo lahko uporabijo kot vir le tega - od takrat je dobila tudi gospodarski pomen.
Danes jo pridelujejo po vsem svetu, največ v Rusiji, ZDA, Franciji, Nemčiji in na Poljskem. Na voljo je vse leto, vrhunec sezone pa je od junija do oktobra.
Njen pigment betanin, ki ji daje značilno rdečo barvo, se v živilski industriji uporablja kot naravno barvilo (označeno kot E162) za jogurte, sladolede, sladkarije in pijače.
Pri približno desetini ljudi povzroči pojav beturije - rdečkaste barve urina ali blata, kar je povsem neškodljivo in posledica pigmenta betanina.
Sok rdeče pese se lahko uporablja tudi kot naravni indikator kislosti - v kislem okolju ostane rdeč, v bazičnem pa postane modrikasto-vijoličen.
Poleg klasične rdeče obstaja tudi rumena oziroma "zlata" pesa, ki je slajša, vsebuje manj betalainov in ne obarva urina.
Posebne sorte sladkorne pese pa so glavni vir belega sladkorja v večjem delu Evrope, kjer dopolnjujejo sladkorni trs.
Kako peči peso - Clean & Delicious®
Praktične ideje za ostanke
Ob vlaganju vedno kak gomolj, kuhan in olupljen, pustim v hladilniku. Pojemo ga, ko se komu zahoče zelenjavnega prigrizka (lahko ob koščkih sira).
Kuhano lahko tudi zamrzneš, celo ali razrezano.
Pesa s preveč kumine: če bi imela sama tak problem, bi kupila še par kilogramov, jo skuhala in pred vlaganjem vanjo vmešala tistih nekaj preveč začinjenih kozarčkov. Mislim, da ji ne bi nič škodilo, če bi bila še enkrat prekuhana.