Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev. Izvira iz Sredozemlja in spada med korenovke.
V prehrani se uporabljata tako listje kot koren. Koren, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen.
Vrste rdeče pese
Obstajajo okrogle ali dolge, valjaste sorte. Poleg značilne rdeče pese v trgovinah redkeje najdemo tudi bele ali rumene sorte.
| Vrsta | Značilnosti |
|---|---|
| Okrogla pesa | Oblikuje okrogle korene v zemlji. |
| Dolga oziroma valjasta pesa | Oblikuje podolgovate, valjaste korene in se lažje reže, pri tem pa nastane manj odpadka. |
| Rdeča pesa | Koren je zaradi vsebnosti betalainov značilno rdeče barve. |
| Bela ali rumena pesa | V trgovinah jo najdemo redkeje. |
| Baby pesa | Majhne rdeče pese s premerom približno 4 cm. |
Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik, ki jih lahko začnemo pobirati, ko so še čisto majhni.
Kdaj in kako sejemo rdečo peso
Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede.
Rdečo peso lahko sejemo naravnost na stalno mesto, vendar je mogoče tudi presajanje sadik. Setev pride v poštev tudi pri nizkih temperaturah zemlje, vse do konca julija.
Razporeditev vrst in globina setve
Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več.
Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm, v kompost malenkost globlje. Jarke izdatno zalijemo, tudi marca, z vrtno zalivalko brez razpršilca.
Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Seme pese je, tako kot pri blitvi, skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline.
Gosto setev redčimo kasneje, le porabili smo preveč semen. Medvrstna razdalja je 30 cm, v vrsti pa redčimo na 5 cm.
Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oziroma s kompostom.
Spomladanska setev
Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C.
Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Koprena ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo. Pokrijemo lahko tudi presajene sadike, kopreno pa odstranimo v maju.
Prve spomladanske setve ne zalivamo. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla.
Junijska setev
Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.
Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Poletne setve so seveda tudi zasenčene.
Pri poletni pridelavi mora biti zemlja vedno vlažna. Sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
Vzgoja rdeče pese iz sadik
V začetku ali sredini marca sejemo seme pese za vzgojo iz sadik. V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena.
Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke.
Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan. Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste.
Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila.
Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike.
Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
Presajanje pride v poštev, če smo sejali pregosto. Rastline lahko tudi pojemo.
Nega posevka
Redčenje in odstranjevanje plevela
Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm.
Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.
Zalivanje
Pri spomladanski setvi običajno ni treba veliko zalivati, saj tla pogosto vsebujejo dovolj vlage. Prve spomladanske setve ne zalivamo.
Pri junijski setvi pa je zalivanje nujno. Celo gredo pred setvijo dobro zalijemo, nato pa junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Lahko namakamo prek listov, a zjutraj ali z ogreto vodo.
Prst, hranila in gnojenje
Rdeča pesa dobro uspeva na različnih vrtnih gredah, tudi na pol senčnih. Pesa je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na pol senčnih gredah.
Vsebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika.
Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo.
Pazimo, da greda ni pregnojena z dušikom.
Bolezni in škodljivci
S peso navadno ni veliko težav.
Najpogosteje na starejših listih opazimo svetle krogce oziroma pike, ki so posledica listne pegavosti. Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi.
Na pridelek v tleh listna pegavost nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno.
Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.
Na vrtu se lahko pojavi tudi bolhač.
Spravilo rdeče pese
Ni potrebe po čakanju, da se koreni odebelijo in dozorijo.
Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni.
| Setev | Čas pobiranja | Namen |
|---|---|---|
| Prva setev | Od konca maja do sredine julija | Pobiranje mladih in tekočih pridelkov. |
| Druga setev | Od sredine avgusta do sredine oktobra | Pobiranje preostalih pes na gredi za ozimnico. |
Prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico.
Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo z zunanje strani nabiramo ter uporabljamo podobno kot blitvo. Mlajši kot so listi, bolj so okusni.
Nakup in shranjevanje
Domača pesa je na voljo vse leto.
Od maja so na voljo sveže nabrani majhni šopki rdeče pese z listi, kasneje večji gomolji brez listov, medtem ko je glavna sezona obiranja oktobra in novembra.
Rdeča pesa se dobro skladišči, zato je na voljo vse leto do naslednje letine.
Doma jo je najbolje hraniti v predalu za zelenjavo v hladilniku 1-2 tedna.
Pri nakupu bodite pozorni, da pesa ni poškodovana. Liste odlomite z roko, ne režite jih, saj lahko to povzroči »krvavenje« in izgubo soka.
Barvila, hranilna vrednost in vpliv na zdravje
Ste se kdaj spraševali, od kod izvira rdeča barva rdeče pese? Rdeča pesa svojo barvo dolguje pigmentu betaninu, ki se uporablja tudi kot naravno živilsko barvilo.
Betanin se uporablja tudi kot barvilo v prehranski industriji.
Poleg tega, da rdeča pesa daje živahno barvo, je tudi prava zakladnica zdravja - bogata je z dragocenimi minerali in folno kislino, predvsem pa ima neprimerljiv okus, zaradi katerega je popolna za pripravo okusnih jedi.
Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, čeprav ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev.
Zato niti ni nenavadno, da so iz nje razvili sorto sladkorne pese, iz katere danes pridobivamo sladkor.
Antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev.
Rdeča pesa vsebuje tudi veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika. Vsebuje bora in kobalta, ki sodelujeta pri nastajanju krvnih telesc.
Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom in tako zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Omenjeno delovanje so pripisali predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida.
Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah.
Priprava in uporaba v kuhinji
Koren lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del omenjenih barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari ali skupaj z olupkom.
V naši kulinariki se na mizi največkrat znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t. i. boršč.
Sveža rdeča pesa s svojim rahlo sladkim, aromatičnim in zemeljskim okusom je klasična sestavina nemških tradicionalnih jedi, kot sta Hamburg Labskaus ali Himmel und Erde.
Odlično se ujema z jabolki in čebulo, okusna je v solatah, tudi surova, kot priloga k pečenemu mesu in ribam ali v juhah.
Enostavnejša alternativa sveži rdeči pesi so že kuhane, vakuumsko pakirane rdeče pese, ki se prodajajo olupljene in kuhane.
Tako večina ljudi tudi pozna rdečo peso: narezano na valovite rezine v kozarcu, pripravljeno za uživanje.
Posebej dekorativne so »baby pese« - majhne rdeče pese s premerom približno 4 cm.
Pečena rdeča pesa s kuskusom ali bulgurjem
Pečico segrejemo na 200 °C.
Peso narežemo na kocke, premešamo z oljčnim oljem, soljo in poprom ter timijanom.
Pečemo 30 minut, dokler ni mehka in rahlo karamelizirana.
Ohladimo.
Skuhamo kuskus po navodilih na embalaži.
Običajno zmešamo 1 del kuskusa in 1 del vrele vode ter pokrito pustimo počivati 5 min.
Ko se zmehča, ga z vilicami rahlo zrahljamo.
V primeru, da se odločimo za bulgur, ga kuhamo v 1,5-kratni količini vrele vode, dokler ne vpije vse tekočine.
Ohladimo.
V večji skledi zmešamo kuskus oziroma bulgur, pečeno peso, feta sir in sesekljane orehe.
Za svežino dodamo rukolo in prelijemo s prelivom iz olja in balzamičnega kisa.
Praktičen nasvet pri delu z rdečo peso
Sok rdeče pese, ki vsebuje betanin, zelo močno obarva.
Rdeča pesa na visokih gredah
Običajno v visoke grede iz praktičnih razlogov sadimo le zelenjavo. Vendar v visoke grede lahko sadimo prav vse.
Rdeča pesa je zaradi možnosti neposredne setve, vzgoje iz sadik, uporabe mladih listov in več terminov pobiranja primerna tudi za visoko gredo.