Stročji fižol: slovenska wiki predstavitev, sorte, gojenje, hranilna vrednost in priprava

Stročji fižol je med Slovenci izjemno priljubljena vrtnina. Ni le okusen, ampak tudi izjemno zdrav, načini priprave pa nadvse raznoliki.

Stročji fižol je vrsta zelenjave, ki je del družine stročnic. Rastlina znanstveno znana kot Phaseolus vulgaris, je pravzaprav vrsta stročnic (kot so leča, čičerika) in se goji že stoletja.

Kaj je stročji fižol?

Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je ena izmed varietet fižola, ki sodi med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceace).

Stročji fižol je v resnici nedozoreli fižol, ki ga uživamo skupaj s strokom. Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo strok in zrnje, v voščeni zrelosti, pa zrnje.

Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat. Plodovi stročjega fižola so dolgi, vitki in zelene barve ter se običajno uživajo kuhani.

Stročji fižol je običajno zelene barve, čeprav so lahko nekatere sorte rumene, vijolične ali celo črtaste. Plod navadnega fižola je strok, ki se lahko razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel.

Izvor in pomen fižola v Sloveniji

Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil tudi v Evropo in druge dela sveta. Gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov.

Fižol je prišel v naše kraju kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura.

Fižol je ena najstarejših in najbolj priljubljenih stročnic na slovenskih mizah. Ne glede na to, ali ga uporabljamo v enolončnicah, juhah, solatah ali kot prilogo, fižol ostaja osnovna sestavina številnih tradicionalnih jedi.

Že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju zapisal, da je pridelava fižola razširjenja po vsej deželi.

Ljudsko izročilo ga je zaradi njegove izjemne prehranske vsebnosti oklicalo za »meso ubogih«, in sicer v časih, ko je bilo meso predrago, da bi se vsak dan znašlo na krožnikih navadnega prebivalstva.

Danes fižol ni več »meso ubogih«, temveč prehransko bogata rastlina, ki si zasluži svoje mesto tako v domači kot sodobni kulinariki.

Botanične značilnosti stročjega fižola

Rastlina ima glavno korenino slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije.

Listi so trodelni, lahko različnih oblik, na primer srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti, njihova barva je lahko svetlo temno zelena.

Cvetovi izraščajo iz nodijev, so dvospolni, bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve.

Glede na rast stročji fižol, tako kot ostale vrste fižola, delimo na nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers), srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius), in visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var.

Nizek in visoki fižol

Stročji fižol delimo na nizkega in visokega, poznamo pa več kot 130 vrst.

Nizek fižol je enostavnejši za gojenje, saj ne potrebuje opore in hitro dozori. Priljubljen je na manjših vrtovih in gredicah.

Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.

Žetev je hitra, vendar traja krajši čas.

Visoki fižol pa je bujnejši, pogosto bolj odporen na bolezni, obenem pa tudi dekorativen. Gojimo ga ob ograjah, mrežah ali kolih.

Njegova prednost je postopno dozorevanje, kar omogoča več obrokov pobiranja.

V Sloveniji številni vrtičkarji kombinirajo oboje, saj tako razširijo sezono in izboljšajo pestrost letine.

Najbolj priljubljene sorte v Sloveniji

V Sloveniji so najbolj priljubljene sorte nizkega berggold, čudo piemonta in dulcina, visoke sorte, ki jih imamo najraje, pa so ptujski maslenec, barjanec, cipso in jeruzalemski fižol. Vse so brez nadležnih niti.

Tisti, ki obožujejo mehke in maslene stroke, ki se kar topijo v ustih, bodo posegli po berggoldu ali čudu piemonta.

Slednji je res čudo, saj so surovi stroki pisani, nekoliko vijoličasti, kuhani pa se obarvajo rumeno.

Berggold je značilne svetlo rumene barve, njegovi stroki pa so v nasprotju s piemontom, ki je ploščat in širok, okrogli.

Med najbolj znanimi avtohtonimi sortami so nizke sorte, in sicer češnjevec, zorin, prepeličar tomačevski, topolovec, ribničan, med visokimi sortami pa so najbolj znani ptujski maslenec, jabelski pisanec, lišček rdeči marmorirani, nežika, maslenec, semenarna 22 in klemen.

Hranilna vrednost in kalorije

Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost saj 100g vsebuje le približno 31 kcal (130kJ), kar je posledica predvsem visoke vsebnosti vode (91,8%).

Sto gramov surovega stročjega fižola vsebuje komaj 31 kalorij, je pa bogat vir vitamina C (dobra porcija bo pokrila skoraj celotno dnevno potrebo po njem), kalija, kalcija, fosforja in magnezija, tudi folne kisline.

Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov.

Posebej izstopa vsebnost vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti in vitamina C, ki krepi imunski sistem.

Prav tako je dober vir vitaminov skupine B, vključno s folno kislino, ki je pomembna za nosečnice in razvoj plodu.

Stročji fižol je dober vir vitaminov A, C in K ter prehranskih vlaknin.

Stročji fižol zagotavlja edinstveno kombinacijo hranilnih snovi in njegovo redno uživanje lahko pomaga pri različnih zdravstvenih koristih.

Uživanje velikih količin stročjega fižola lahko vašemu telesu zagotovi železo, kalcij, folate, beljakovine in antioksidante.

Stročji fižol je tudi zelo bogat z vitaminom C, ki pomaga podpirati imunski sistem in pomaga preprečevati poškodbe celic zaradi prostih radikalov.

Fižol in energijska vrednost

Kalorična vrednost fižola je odvisna od načina priprave. Kuhani fižol ima okoli 120-140 kcal na 100 g, stročji fižol pa še manj - le okoli 30 kcal.

Fižol je bogat vir rastlinskih beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Približno polovico njegove energijske vrednosti predstavljajo ogljikovi hidrati, sledijo beljakovine, nato pa še zdrave maščobe.

Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin (zaradi česar je blagodejen za našo prebavo), nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov (recimo magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen) ter antioksidantov.

Možni vplivi na zdravje

Odpravlja utrujenost, pomaga pri preskrbi celic s kisikom, pospešuje presnovo, spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu, krepi delovanje živčnega sistema in jeter, pripomore k učinkovitejšemu delovanju sečil in znižuje holesterol.

Stročji fižol ni le hranljiv, ampak ima tudi številne zdravilne učinke. Redno uživanje fižola naj bi ugodno vplivalo na krvni tlak, sladkor v krvi, delovanje ledvic, kosti in mišice.

Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primeren tudi za diabetike, saj pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi.

V ljudskem zdravilstvu fižol poznamo kot pomoč pri revmi in težavah z mehurjem, stroki pa se pogosto uporabljajo tudi za pripravo čaja, ki deluje diuretično.

Vsebuje tudi fitinsko kislino in saponine, ki imajo antioksidativne učinke.

Gojenje stročjega fižola doma

Za vzgojo fižola potrebujemo sončno lego, dobro odcedna tla in kakovostna semena.

Sejemo ga neposredno v zemljo, ko se ta ogreje nad 12 °C, kar je običajno v maju.

potrebna toplejša zemlja. stopinj Celzija, visokega pa še nekaj pozneje. pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. ne sejemo prehitro.

Nizek fižol sejemo na razdalji 30-40 cm, visoki pa nekoliko redkeje in ob opori.

Velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena.

Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša.

Zalivanje naj bo redno, a zmerno, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin ali razvoj bolezni. Rastlina ne mara premočene zemlje.

Pomembna je tudi pravilna razdalja med rastlinami, da omogočimo dober pretok zraka in zmanjšamo možnost plesni.

Za boljšo rast fižola lahko uporabimo naravna gnojila, kot so kompost ali uležan hlevski gnoj. Dober učinek imajo tudi pripravki iz kopriv.

Fižol potrebuje kar precej magnezija. okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.

Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.

Med dobri sosedi fižola so koruza, buče, solata in redkvice.

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani.

Čas setve in pobiranja

Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke.

sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago.

Zrnatega sejemo do začetka avgusta.

konca avgusta.

Nabiranja semena se najpogosteje lotimo, ko se začne poletje približevati jeseni, saj takrat najbolje opazimo spremembe na naših rastlinah.

Če pustimo kakšen plod dlje časa na rastlini, hitro opazimo spremembe v barvi in povrhnjici.

Opora in presajanje

Visoki fižol potrebuje oporo, zato ga gojimo ob ograjah, mrežah ali kolih.

te presadimo na prosto.

ne zbije preveč.

potrebno biti previden zaradi polžev.

Cvetenje, odpadanje cvetov in vremenske razmere

Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi.

Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.

Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša.

Bolezni in škodljivci

Najnevarnejša bolezen fižola.

Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo.

Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.

Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.

Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu.

Velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena.

Stročji fižol v primerjavi s fižolom za zrnje

V nasprotju s fižolom za zrnje, se stročji fižol pobira, ko so stroki še mladi in mehki.

Pri pridelavi je pomembna izbira sort, namenjenih pridelavi stročjega fižola, saj te praviloma ne razvijejo niti.

Kljub temu lahko na pojav nitavosti vplivajo tudi okoljske razmere, zato je pravočasno pobiranje strokov ključnega pomena.

Pri suhem fižolu uživamo predvsem dozorela semena, pri stročjem fižolu pa so namen uživanja mladi stroki.

Priprava stročjega fižola

Njegova priprava je enostavna. Kuhamo ga nekaj minut v rahlo osoljeni vodi, nato pa ga uporabimo v solatah, prilogah ali glavnih jedeh.

Stročji fižol lahko jeste kuhan na pari, kuhan, pražen ali ocvrt.

V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo ter uporabljamo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat.

Pripravimo ga lahko na različne načine, kuhanega, zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugimi vrstami zelenjave ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem.

Čiščenje pred uporabo

Pred uporabo stročji fižol preberemo in odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen, medtem ko repke lahko 'ohranimo'.

Toplotna obdelava

Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi.

V surovi obliki mnoge vrste fižola vsebujejo lektine. To so škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem.

Fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.

Tradicionalne slovenske in balkanske jedi

Kdo ni v otroštvu poletij preživljal ob boranji, tradicionalni jedi balkanske kuhinje, krepčilni enolončnici iz stročjega fižola in svinjine?

Boranja je ena najbolj znanih jedi iz stročjega fižola. Pripravlja se kot enolončnica z dodanim krompirjem, paradižnikom, čebulo in pogosto tudi kosom mesa, kot so rebra ali prekajena klobasa.

Deževni dnevi so bili rezervirani tudi za gostljato juho iz stročjega fižola, ob kateri se je navadno jedlo pražen krompir.

Ker sezona stročjega fižola sovpada s sezono kumaric, je bila poleti pogosto na mizi tudi kumarična omaka s smetano, zraven pa zabeljen stročji fižol.

Solata iz maslenih strokov je neredko spremljala na žaru pečeno meso.

Stročji fižol je vsestransko živilo, ki je osnova za številne priljubljene jedi po svetu in pri nas.

Najpogostejši načini priprave

• Kuhan ali na pari kuhan stročji fižol se pogosto uporablja kot priloga, lahko pa ga dodamo tudi solatam, juham, testeninam.
• Stročji fižol je pogosto osnova za osvežilne solate.
• Kuhana stroka se prelije z limoninim sokom ali kisom ter oljčnim oljem, nato pa začini s česnom, soljo in poprom.
• Preprosta, a zelo priljubljena jed je zabeljen stročji fižol.
• Kuhane stroke prelijemo z maslom ali ocvirki in posujemo z drobtinami.
• Jed, ki združuje stročji fižol in krompir, je priljubljena priloga ali lahka glavna jed.
• Pražen stročji fižol je odlična izbira za hitro pripravljeno jed.
• Stroke popražimo na oljčnem olju ali maslu in jih začinimo z malo soli, česna in limoninega soka.
• Kremna juha iz stročjega fižola je bogatega okusa in polna hranil.
• Za vse ljubitelje vloženih živil je vloženi stročji fižol odlična izbira.

Te jedi dokazujejo, kako raznolik in okusen je stročji fižol.

Topla solata iz stročjega fižola in bučk

Kako pripraviti katero od zgoraj navedenih jedi, povprašajte svoje mame in babice, mi pa vam ponujamo recept za eksotično toplo solato iz stročjega fižola in bučk, ki jih je poleti prav tako v izobilju.

Na oljčnem olju popražimo sesekljano čebulo. Dodamo narezan stročji fižol (surov ali zamrznjen), popražimo, solimo in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Kuhamo 10-15 minut. Dodamo čičeriko, prepolovljene paradižnike in po želji bulgur. Kuhamo še 10-12 minut, da se fižol in bulgur zmehčata.

Fižol v sodobni kuhinji

Fižol je vsestranska sestavina, ki odlično dopolni tako preproste kot vrhunske jedi.

V tradicionalni kuhinji se fižol pogosto pojavlja v jedeh, kot so jota, ričet ali fižolova solata.

Odlično se ujema tudi s sodobnejšimi okusi, na primer v kombinaciji s filejem postrvi, karamelizirano kolerabo ali zeliščnim oljem.

Kuharji ga radi uporabijo v obliki kreme, pireja, solate ali kot mehko podlago za mesne jedi, kot so goveja lička ali roastbeef z belim fižolom.

Stročji fižol lahko uporabimo v enolončnicah iz stročjega fižola, enolončnicah iz stročjega fižola in krompirja ter pri pripravi vloženega stročjega fižola.

Kako shranjevati stročji fižol?

Stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 ˚C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni.

Stročji fižol izloča malo zorilnega plina (etilena), a je na etilen občutljiv, zato je priporočeno skladiščenje ločeno od drugih vrtnin in sadja, ki proizvajajo etilen, to so na primer jabolka, borovnice, krompir, mlada čebula, paradižnik in grah.

Za še daljše shranjevanje pa je najbolj ustrezno konzerviranje ali blanširanje in zamrzovanje do enega leta.

Stročji fižol lahko blanširamo in zamrznemo ali vložimo v kis, s čimer ohranimo njegov okus tudi čez zimo.

Fižol lahko shranjujemo na več načinov. Posušen fižol hranimo v suhem in zračnem prostoru, najbolje v steklenih ali kovinskih posodah.

Kuhan fižol pa lahko zamrznemo ali shranimo v hladilniku za nekaj dni.

Kako pripraviti suhi fižol za kuhanje?

Posušen fižol je treba pred kuhanjem vedno namakati, najbolje čez noč.

S tem skrajšamo čas kuhanja in izboljšamo prebavljivost. Vodo, v kateri je bil fižol namočen, zavržemo in kuhamo v sveži vodi.

Kuhamo ga počasi, brez dodajanja soli v začetku, saj ta upočasni mehčanje.

Čas kuhanja je odvisen od sorte, običajno od 45 do 90 minut.

Med kuhanjem se lahko pojavijo pene - te odstranimo z žlico.

Dodamo lahko tudi lovorjev list ali majaron, ki izboljšata okus in prebavljivost.

Pomembno je tudi vedeti, da je surov fižol strupen.

Pogosta vprašanja o fižolu

Kako skuhati fižol?

Posušen fižol pred kuhanjem vedno namakamo vsaj 8-12 ur. Nato ga kuhamo v sveži vodi približno eno uro oziroma dokler ni mehak. Solimo ga šele proti koncu kuhanja.

Koliko kalorij ima fižol?

Kuhan fižol vsebuje približno 120-140 kcal na 100 gramov. Je zelo nasiten in bogat z vlakninami ter beljakovinami.

Kakšne vrste fižola poznamo?

Ločimo nizek in visoki fižol. Poznamo tudi stročji fižol, ki ga uživamo skupaj s strokom. V Sloveniji gojimo tudi številne avtohtone sorte.

Kako lahko vzgojimo domač fižol?

Fižol sejemo maja v sončno lego z odcedno zemljo. Nizek fižol ne potrebuje opore, visoki pa jo mora imeti.

Pridelava in priljubljenost po svetu

V letu 2023 je svetovna pridelava obsegala 23,5 milijonov ton.

Največ ga pridelajo v Aziji in sicer kar 92% vseh količin, v Evropi pa približno 4%.

Največja svetovna pridelovalka stročjega fižola je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija, v Evropi pa Španija, Italija in Belgija.

Čeprav je stročji fižol običajno na voljo vse leto v večini trgovin z živili, je lokalno pridelan ekološki stročji fižol v sezoni v poletnih mesecih.

Kje kupiti slovenski fižol?

Oglejte si zemljevid ponudnikov lokalne hrane na naši spletni strani in najdite kmetije v svoji bližini.

Posode na balkonu vam omogočajo pridelavo zelenjave, ki bo vedno na dosegu rok.

Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način prideave domače zelenjave.

Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug in sledimo 5 korakom.

tags: #strocji #fizol #wikipedija