Naš zasebni vrtec se nahaja na naslovu Krpanova ulica 9, Koper. Veseli nas, da se pri dobro počutijo otroci, njihovi starši in zaposleni.
Zavedamo se, da prenatrpan urnik in naglica, v kateri živimo, marsikomu, kljub navzočemu stremljenju, onemogočata vsakodnevno pripravo sveže in zdrave hrane. To skrb za vas smo pripravljeni prevzeti mi.
Zdrava prehrana kot pomemben del vrtčevskega programa
Pri zdravi prehrani ne gre le za to, kaj damo na krožnik, pač pa za izobraževanje otrok in motiviranje k dobrim odločitvam, ki jim bodo koristile v prihodnosti.
Otroci pri nas pojedo 15 obrokov tedensko, kar pomeni, da hrana v Vrtcu predstavlja večji del njihovega prehranskega vnosa. To je za nas velika odgovornost in zato želimo zagotoviti, da je okusna hrana, v kateri otroci uživajo, zdrava, raznovrstna in najboljše kakovosti.
Ker nam zdravje otrok toliko pomeni, skoraj vso hrano pripravimo sami. Spodbujati otroke, da jedo zdravo, je eden od pomembnejših ciljev nešega vrtca.
»Eden najpomembnejših ciljev našega vrtca je spodbujati otroke, da jedo zdravo. Poglejte, kako uživajo ob raznobarvnem sadju in zelenjavi! Občasno sami narežejo zelenjavo in sadje ter naredijo namaz, ki ga jedo na domačem kruhu iz slovenske pire, ajde in pšenice, ki jih za nas zmeljejo v starem mlinu.
Ne gre samo za to, da danes zaužijejo zdravo hrano, ampak tudi za izobraževanje otrok in motiviranje k dobrim odločitvam, ki jim bodo v prihodnosti še kako koristile.
Navajamo jih na to, kako pomembno je, da si zna človek pripraviti okusno hrano, zato v naši kuhinji poleg kosil pripravljamo tudi namaze in slaščice, pečemo kruh in pecivo,« je razložila direktorica, ki je že enajst let predana varstvu otrok.

Prehrana, pripravljena v lastni kuhinji
Veliko pozornosti namenjamo tudi zdravju, ki ga dosegamo s pripravljanjem sveže, zdrave prehrane v lastni kuhinji, kakor tudi z vsakodnevnim gibanjem na prostem ali v telovadnici.
V vrtcu vso hrano pripravljajo sami, ne kupujejo ničesar - razen makaronov. V njihovo kuhinjo ne pride nič napol narejenega, so nam zagotovili.
Ne uporabljajo nikakršnih zamrznjenih cmokov in podobnih stvari.
V vrtcu namreč tudi obroke, ki temeljijo na vegetarijanskih sestavinah, skuhajo sami, pečejo kruh, delajo namaze …
Otroci so naju s fotografom Jakom čakali, da bi nama pokazali, kako si sami pripravijo zajtrk iz sadja in zelenjave.
Občasno sami narežejo zelenjavo in sadje ter naredijo namaz, ki ga jedo na domačem kruhu iz slovenske pire, ajde in pšenice, ki jih za nas zmeljejo v starem mlinu.
Domači okusi tudi v vrtcu.
| Področje | Ponudba in način dela |
|---|---|
| Priprava hrane | Skoraj vso hrano pripravijo sami v lastni kuhinji. |
| Osnova obrokov | Obroki temeljijo na vegetarijanskih sestavinah. |
| Veganska prehrana | Veganska kosila so na voljo po dogovoru. |
| Izdelki iz kuhinje | Pripravljajo namaze in slaščice ter pečejo kruh in pecivo. |
| Cena obroka | 8 eur |
Vegetarijanska in veganska kosila za domov
V našem zasebnem vrtcu v Kopru omogočamo ne le varstvo otrok, temveč tudi raznovrstno ponudbo vegetarijanskih (po dogovoru tudi veganskih) kosil za domov.
Cena obroka: 8 eur oz.
V kuhinji v vrtcu že tri leta kuhajo kosila za zunanje stranke, saj se je glas o Editinih okusnih jedeh kaj hitro razširil po mestu.
»Posamezni gostje hodijo po kosila ves teden, zasebni vrtec po načelih Montesori pri nas že naroča kosila, starši naših otrok pogosto jemljejo hrano in kruh za domov, tisti, ki se v tem koncu mesta hranijo vegetarijansko ali vegansko, pa si dnevno ogledajo naš jedilnik, in če jim kaj ustreza, pridejo po obrok.
Zadnje čase obroke tudi razvažamo. Skratka okusi, ki sem jih izpilila doma, morajo biti tudi tukaj. In pika!« se je smejala.
Hkrati je priznala, da po osmih mesecih, kolikor bdi nad pripravo in okusi vsega, kar ponujajo v trgovinici Avokado, vsega še ne more izpustiti iz rok.
Domačnost je morala ostati tudi v okusih jedi v vrtcu, pa tudi tistih, ki jih v zadnjih osmih mesecih ponujajo v trgovinici Avokado v starem jedru Kopra.
Učenje skozi pripravo hrane
Poleg same igre dajemo pomen izobraževanju in učenju malčkov.
Otroci se pri pripravi preprostih živil srečujejo z različnimi okusi, barvami in oblikami. Občasno sami narežejo zelenjavo in sadje ter naredijo namaz, ki ga jedo na domačem kruhu iz slovenske pire, ajde in pšenice, ki jih za nas zmeljejo v starem mlinu.
Navajamo jih na to, kako pomembno je, da si zna človek pripraviti okusno hrano.
Otroci so bili ves čas seznanjeni z napredovanjem projekta, h kateremu so tudi sami prispevali, tako da so v majhne lesene hiške, ki jih je imela vsaka skupina, prinašali denar, ki naj bi ga drugače porabili za nakup sladkarij v trgovinah.
Gibanje, angleščina in vsakodnevne dejavnosti
Veliko pozornosti namenjamo tudi zdravju, ki ga dosegamo s pripravljanjem sveže, zdrave prehrane v lastni kuhinji, kakor tudi z vsakodnevnim gibanjem na prostem ali v telovadnici.
Dvakrat tedensko program obogatimo z avdio-vizualnimi urami angleščine.
Več o programu, ki ga zasebni vrtec Koper Račka izvaja, informacije o vpisu, prehrani in druge podatke o nas, boste našli na spletni strani.
Vadba v džungli za otroke | Vadba v zaprtih prostorih za otroke | Ura športne vzgoje brez opreme za otroke
Vzdušje zasebnega vrtca Račka
»To je veliko več kot vrtec,« so me prepričevali.
In tako sva se s fotografom, da bi se o tem prepričala na lastne oči, odpravila v jutranji vrvež koprskega vrtca Račka.
Direktorica Edita Jurčič je ena tistih ljudi, ki te objamejo s svojo vedro avro, jaz pa sem kaj hitro ugotovila, da gre tu res za veliko več kot zgolj zgodbo o vrtcu.
Svet, ki ga kroji ta zanimiva ženska, je poln lepote in dobre volje.
Jutranji otroški živžav v zasebnem vrtcu Račka v Kopru in dišave iz kuhinje - njeno domačnost od vrtca deli zgolj steklena pregrada - prijetno objamejo obiskovalca.
Osebna zgodba in odnos do vegetarijanske prehrane
Edita Jurčič, mati štirih odraslih sinov, nikoli ne sedi križem rok.
Od nekdaj se je videla v vlogi učiteljice, vedno se je posvečala mlajšim otrokom in zanje skrbela.
Ko je bila najstnica, je - po ogledu nekega dokumentarnega filma o ameriškem zakonskem paru, ki v svoji veliki hiši pomaga živeti skupini otrok s posebnimi potrebami - sklenila, da bo tudi ona počela nekaj podobnega.
Vpisala se je v medicinsko srednjo šolo, nato pa študirala defektologijo za predšolske otroke.
Pri štirinajstih je odšla tudi v poletni internat v Varaždin, tam so pod okriljem protestantske cerkve otroke učili samostojnosti in tega, kako poskrbeti za življenje v veliki hiši z vrtom in kako pripravljati vegansko hrano.
V Varaždinu je spoznala fanta Stjepana, ki ga je zelo zanimal ta prehranski in zdravstveni vidik.
Štiri leta pozneje se je z njim poročila.
Ker že od nekdaj ni bila navdušena mesojedka, se je odločila za vegetarijanstvo.
In začela kuhati.
Ko je prišel prvi od štirih sinov - tri je rodila v dveletnih razmikih, pozneje pa še enega -, je postala »fanatična kuharica«, kot rad pravi njen mož.
Stjepan je vegetarijanec od rojstva, tako da je pripadnik druge vegetarijanske generacije.
Njuni sinovi so tako že tretja generacija.
»Za mojega moža je zelo pomemben zdravstveni vidik tovrstne prehrane.
Bil je med prvimi, ki so organizirali predavanja po Sloveniji, in je sem pripeljal kar nekaj strokovnjakov iz tujine.
V tistih časih to področje pri nas ni bilo tako poznano kot danes.
Meni pa, po drugi strani, ni šlo samo za to, da bi jedli zdravo.
Želela sem si, da bi jedli tudi okusno.
Izkušnje z delom in razvoj vrtca
Edita je dolga leta odlagala sanje o idealnem poklicu in se lotila tako rekoč vsakega dela, ki je lahko kaj prispevalo k družinskemu proračunu.
Da bi bila s sinovi, ko so odraščali, je najprej pletla, kvačkala in šivala, nato je odprla šiviljsko obrt, ob tem pa delala še kot trgovska potnica.
Urejala je mrežni marketing za neko kozmetično podjetje, bila je negovalka starejših, celo strežnica v domu starejših občanov, organizirala je kuharske tečaje in se na koncu zaposlila v vrtcu.
Marsikaj je prostovoljno postorila za adventistično cerkev, dolga leta je bila predsednica Stezosledcev, ki so neke vrste taborniki …
»Delo je delo. Če je treba preživljati družino, se ne izbira,« je rekla.
Sicer pa tudi nima miru.
Nikoli ne sedi križem rok, je poudarila.
Tudi Stjepan se je na enak način loteval dela, čeprav je protestantski pastor z diplomo iz teologije.
Prevajal je - govori šest jezikov, ilustriral, predaval o zdravstvenih vidikih vegetarijanske in veganske prehrane, nekaj časa je delal v ribarnici, kar je mogoče slišati absurdno, sta se smejala naša sogovornika.
Z Bleda sta »odplula« v Koper, ko je Stjepan dobil delo pastorja.
Takrat se je tudi Edita vrnila na pot, ki si jo je bila začrtala v mladosti.
Lotila se je zasebnega varstva otrok.
Tri leta je imela skupinico šestih malčkov.
Ko je povpraševanje močno preseglo ponudbo, pa se je odločila resno lotiti dela z vrtcem.
Dobrodelnost in čut za sočloveka
Ker se značajske vrline oblikujejo že od mladih nog, poskušamo v vrtcu poudariti pomembnost dobrodelnosti in čuta za sočloveka in okolico, in to tudi na ta način, da se vsako leto lotimo vsaj enega dobrodelnega projekta.
Med drugim so se vključili v mednarodni projekt Humanitarnega društva ADRA »Hišice za otroke« v Burundiju.
Cilj je bil zgraditi hiše in omogočiti nov začetek družinam, ki so se po dvanajstih letih državljanske vojne vrnile v porušene vasi.
Družine so ob tem dobile še potrebščine za otroke in poljedelski paket z desetimi kilogrami semen, poljedelskim orodjem in nekaj sadnimi drevesi.
Sredstva za hiško so zbirali s prodajo ročno izdelanih čestitk pa tudi sveže pečenega kruha, ki so ga ponujali staršem otrok, ki obiskujejo vrtec.
Pozneje smo jim pokazali fotografije družin in hišic, tako da so jasno videli, kako lahko svet spreminjajo na bolje.
Na ta način otrokom pokažemo, da je mogoče s skupnimi močmi veliko doseči.
V decembrskem času so enkrat obdarovali 50 starostnikov, lani pa 50 najstnikov.
Vsaka skupina otrok je odšla v trgovino in nabavila stvari, ki so jih otroci želeli za obdarovanje.
Vsako leto imajo tudi novoletni bazar.
Skrb za naravo in projekt »Posvojimo delfina«
Uživali so tudi v dobrodelnem projektu »Posvojimo delfina«.
Vrtec je v sodelovanju s starši posvojil dva delfina: mlajša skupina otrok je izbrala Dannyja, starejša pa Timija.
V Piranu je društvo Morigenos za otroke pripravilo predavanje o delfinih, nato pa so se z ladjico odpeljali na odprto morje.
Zelo so si želeli, da bi Timi in Danny priplavala mimo, a sta prav takrat čofotala nekje drugje.