Visok ozek fižol: sorte, setev, opora in pridelava

Visok ozek fižol je tradicionalna slovenska vrtnina, ki na vrtu združuje bogat pridelek, dolgo sezono obiranja in koristno delovanje metuljnic. Zaradi bujne rasti potrebuje kakovostno oporo, dovolj prostora, topla tla in redno oskrbo z vlago.

Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska vrtnina. Verjetno je na slovenskih vrtičkih poleg solate ravno fižol druga vrtnina, ki le redko manjka.

Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Tudi do 3 metre in višje.

Katere sorte visokega fižola izbrati

Pri izbiri sorte je pomembno, ali želimo uživati mlade stroke, suho zrnje ali oboje. Nekatere sorte imajo dolge, tanke in nežne stroke, druge široke ploščate stroke, pri tretjih pa je posebno cenjeno zrnje.

Hula

Sadike fižola - Hula je zgodnja in izjemno rodna sorta visokega stročjega fižola, ki se odlikuje po hitrem nastajanju strokov in dolgi sezoni obiranja. Stroki so dolgi, ravni, temno zeleni in brez niti, kar zagotavlja preprosto pripravo in odličen okus.

Rastlina je bujne rasti in doseže višino do 2,5 metra, zato potrebuje oporo. Hula najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh, na topli in sončni legi, kjer se razvije močan koreninski sistem in zagotovi bogato letino.

Stroki so nežni, sladkastega okusa in hrustljavi, kar jih naredi odlične za svežo uporabo, kuhanje, dušenje, vlaganje ali zamrzovanje.

Barianec in Borlotto Lingua di Fuoco

Fižol Barianec je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol.

Fižol Borlotto Lingua di Fuoco je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.

Klemen

Fižol Klemen je visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje.

Lep širok fižol, uporaben za zeleno stročje in zrnje (okroglo, sivo modre barve).

Neckargold

Fižol Neckargold je visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Srednje pozna, zelo rodna sorta.

Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.

Tetovec Kiro

Fižol Tetovec Kiro je srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve.

Odličen za kuhane jedi (pasulj). Odlično za enolončnice in juhe.

Algarve

Fižol "Algarve" daje zelo visoke donose in ima stroke, ki so dolgi približno 26-28 cm in sorazmerno široki.

Ti so odličnega okusa kot solata ali priloga, idealni pa so tudi za juhe in enolončnice. Velik plus te sorte je, da je odporen na virus mozaika fižola V1.

Kdaj sejemo visok ozek fižol

Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj 15 oC. Potem bo vzkalili hitro in enakomerno.

Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja.

Visok fižol sejemo šele v prvem ali drugem tednu maja. Vsekakor pa je stročje sorte smiselno sejati celo v drugi polovici junija. Pogosto so te bolj zdrave kot tiste, sejane zgodaj spomladi.

Pozebe že pri temperaturi - 0,1 oC, poškodujejo pa ga že temperature okoli 5 oC.

Prezgo­dnja setev lahko povzroči slab vznik, poškodbe zaradi mraza, napad fižolove muhe in talnih glivic. Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj.

Priprava tal in gnojenje

Visok fižol najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh, na topli in sončni legi, kjer se razvije močan koreninski sistem in zagotovi bogato letino.

Ne mara pretiranega gnojenja, za nizek fižol bi bilo najbolje, da sploh ne gnojimo, visokemu pa pognojimo lahko s kompostom (5-7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili.

Tla lahko samo s kompostom (5 - 7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili kot je Plantella Organik (0,5 - 0,8 kg / 10 m2).

Fižol je namreč stročnica iz družine metuljnic. Fižol namreč živi v sožitju z bakterijami, ki živijo na njegovih koreninah. Te bakterije ga oskrbujejo z vsem potrebnim dušikom.

Ta skupina rastlin pa je skoraj edina, ki je sposobna prav s pomočjo bakterij vezati dušik iz zraka (ki je rastlinam nedostopen, nekoristen) v tako obliko, ki so jo sposobne uporabiti za svojo rast in razvoj.

Če pa korenine v talni raztopini najdejo dovolj molekul dušika, potem same odrežejo bakterije od vira hrane. S tem je škoda dvojna, imamo višji strošek, saj je treba rastline gnojiti, ob enem pa zgubljamo te dragocene bakterije iz tal tudi dolgoročno.

V gnoju in kompostu je namreč vezanega preveč dušika za ves vrt. Zato ga moramo dati manj, kot bi ga nekatere vrtnine potrebovale. Ta primanjkljaj pa nadomestijo stročnice.

Opora za visok fižol

Visok fižol sejemo seveda na oporo, ta pa je različna.

Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove.

Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Danes je najpogostejša žičnica, kjer so opore vrvice.

Nekateri sejejo fižol tudi na mreže za kumare, potrebujete pa res močno oporo, na katero je ta mreža napeta.

Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu.

Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla.

Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.

V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.

Razdalje in količina semena

Razdalje med vrstami naj bodo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm.

Na eno oporo posejemo 5-7 semen fižola, nič več. Pri nas se je razpasla navada, da se na eno oporo seje preveč rastlin.

Posledice pregoste setve, preveč rastlin na opori je, da je v nasadu preveč sence.

Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen).

Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.

Visok fižol sejemo seveda na oporo, ta pa je različna. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm.

Setev v kombinaciji s koruzo, bučami in sončnicami

Visok fižol lahko gojimo v kombinaciji s koruzo. Najbolje je, da ga posejemo šele, ko ima koruza že tri prav liste, koruzo posejemo na enako razdaljo, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino.

Na eno oporo posejemo 5 - 7 semen fižola, nič več.

Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj.

Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu.

Še 4 rastline, npr.: koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.

Priprava semena in setev

Priporočam tudi, da seme pred setvijo čez noč namočimo.

Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo nisva opazila nobene razlike.

Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen).

Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj 15 oC. Potem bo vzkalili hitro in enakomerno.

Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo.

Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno.

Nega mladih rastlin

Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla.

Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh.

Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.

Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo.

Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.

Voda, vročina in cvetenje

Fižol ne sodi med rastline, najbolj občutljive na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če namakamo.

Predvsem visoke sorte so občutljive na visoke temperature, cvetenje pri temperaturah nad 30 oC običajno povzroči odpadanje cvetov.

V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.

To lahko delno preprečimo z redno uporabo pripravkov, ki vsebujejo predvsem morske alge ali rastlinske izvlečke.

Ko pa se tako obdobje konča, uporabimo namesto njih pripravke, ki vsebujejo aminokisline.

Aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita.

Če dodamo zraven še morske alge Bio Plantella Vrt, bo ukoreninjenje še hitrejše.

Omenjeni pripravek uporabimo po sončnem zahodu, temperature pa morajo pasti pod 25 oC.

V času vročine in suše ne uporabljamo koprivnih izvlečkov, ti pridejo v poštev šele, ko vročina in suša nehata.

Škodljivci in bolezni

Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov.

Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže.

Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.

Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.

Na listih se lahko pojavijo črne uši.

Po vzniku poskrbite, da ga ne napadejo uši. Redno se sprehodite čez posevek in takoj, ko opazite na rastlinah mravlje, reagirajte.

Opazimo jih namreč prej, kot vidimo same uši.

Pripravek iz naravnega piretrina (dovoljen v eko) je zelo učinkovit, če ga uporabite pravočasno in pravilno.

Vedno ga uporabimo po sončnem zahodu, temperature pa morajo pasti pod 25 oC.

Tudi ne smejo biti ovenele zaradi vročine.

Kolobar in dobre sosede

Čeprav se je v zadnjih letih razpaslo mnenje, da fižol ni občutljiv na ozek kolobar, to seveda ni res.

Potrebuje vsaj trileten kolobar.

Druga možnost je, da upoštevate triletni razmik.

Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, na primer koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.

Fižol ima kot metuljnica pomembno vlogo v ekološkem vrtnarjenju. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.

Poleg omenjenih rastlin so dobre sosede fižola še blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan.

Sezonska uporaba grede

Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato.

Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.

Če je možno, naj ostane tam do setve.

Obiranje visokega ozkega fižola

Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra.

Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej.

Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek.

S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov.

Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.

Stroki so odlični za svežo uporabo, kuhanje, dušenje, vlaganje ali zamrzovanje.

Pridelava suhega fižola in lastnega semena

Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo.

Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.

Mnogi si radi pridelajo tudi svoje seme. Najpogosteje fižol do konca jeseni pobirajo, potem pa zadnje stroke pustijo za seme.

Pridelava semena se začne že s tem, da nasad ves čas opazujemo in za semenice izberemo najbolj zdrave rastline.

Ko opazimo prve cvetove in kasneje stroke, si te rastline označimo. Samo tako dobite najbolj kakovostno seme.

Prvi stroki navadno nastanejo še v suhem delu poletja, so pa tudi precej manj bolni.

Tudi fižolar, ki ga najbolj sovražimo, še ni zalegel jajčec.

Kljub temu pobrano seme najprej dosušimo, nikoli ni povsem suho, nato pa damo v zmrzovalnik.

Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.

Drugi nasvet, ki je povezan s tem, je, da po končanem pobiranju fižola (in vseh ostalih stročnic) rastlin ne pulite, ampak jih porežete.

Prav zaradi tega so stročnice, med njimi je fižol, verjetno na prvem mestu, nujen del ekološkega vrta.

Visok in nizek fižol

Pri nas je veliko bolj priljubljen visok fižol, ki so ga res poznali že naši predniki. Ker pa so vrtovi vedno manjši, zemlje pa je vedno manj, bi bilo zelo smiselno, če bi sejali več nizkega fižola.

Razen očitne razlike v višini oz. načinu rasti je izredno pomembna razlika med obema tipoma te priljubljene stročnice zgodnost.

Nizek fižol hitro po cvetenju zacveti, nekje približno 50 dni potrebuje, nekatere sorte, kot je najzgodnejši Berggold, zacvetijo še prej.

Cvetenje visokega fižola je pri večini sort odvisno od dolžine dneva, ne glede na datum setve.

Pomembna je dolžina dneva, zacvetijo šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj.

Le nekatere nemške in nizozemske sorte ter nekaj domačih tipov na dolžino dneva niso občutljive.

V dolgem dnevu poganjajo vitice in liste, s tem pa se količina cvetov zmanjša.

Ker se cvetovi razvijajo in zacvetijo v večji gneči, v jeseni, ko je tudi več vlage, so stroki tudi bolj bolani, kot če sejemo šele v drugem tednu maja.

Zakaj visokega fižola ne vzgajamo prezgodaj iz sadik

Fižol lahko vzgojimo tudi iz sadik.

Nekje v sredini marca ga sejemo v lončke, premera do 5 cm in v vsakega posejemo dve do tri semenke izbrane sorte, sama predlagam, da je to stročji fižol.

Nekje v 4 tednih na toplem dobimo sadiko, primerno za presajanje.

To je konec aprila, ko je v rastlinjaku že dovolj toplo.

Nizek fižol lahko pridelate tudi iz sadik, visokega pa se preprosto ne splača delati tako, saj prezgodnje setve povzročijo samo preveč listne mase, posledično pa jeseni več bolezni.

Visok fižol namreč v času, dokler se dan daljša, dela samo listno maso.

Neposredna setev v rastlinjaku je smiselna v začetku aprila, a se morate ozirati na vreme.

tags: #visok #ozek #fizol