Stročji fižol pridno raste in če ga imate posajenega, obstaja velika verjetnost, da vam ne bo uspelo pojesti vsega. V tem primeru vam pripročamo, da si ga shranite za ozimnico.
V tem času vlada mrzlica vlaganja stročjega fižola. Kjer ni bilo velike suše, je lepo obrodil, in ker ga imamo ponavadi več, kot ga lahko porabimo za sprotno poletno kuharijo, bi bilo škoda, če si ne bi mimogrede ustvarili še zaloge za zimo. Zakaj s stročjim fižolom ponavadi hitimo? Ker se bojimo, da bo zaradi vedno pogostejših vročinskih valov nepričakovano hitro postal tršat in nitkast in ves celulozen, tak, da nam ne bo več v užitek, ko si bomo sredi zime zaželeli nekaj domačega. Previsoke temperature to namreč znajo povzročiti, vode pa v tem času tudi nimamo v izobilju ali sploh nič, da bi ga zalivali.
Osnovno pravilo pri vlaganju
Recept za vloženi stročji fižol, ki je, recimo tako, najbolj nevtralen, je zares preprost in tudi v kuhinjah članov naše redakcije delamo prav na ta način.
Za vlaganje uporabljamo čvrste sorte, ki se ne razkuhajo takoj.
Fižola zares ne smemo preveč skuhatiNaj bo raje malo bolj trd, kot da razpada.
Tu je težko dati točno oceno, kako dolgo se bo kuhal, ker je odvisno od tega, kako mlad je, kakšno količino kuhamo hkrati, ali ima že oblikovana zrnca, predvsem pa, iz katere družine je: rumeni ploščati, ki mu splošno rečemo maslenec, se bo ponavadi kuhal nekaj manj kot tisti, ki je okrogle oblike kot svinčnik.
Nekateri skuhajo fižol posebej in v drugem loncu nato prevrelico iz kisa, sladkorja in soli. Moti jih premočan okus po fižolu, pa vsi smo vzgojeni, da se pri kuhanju fižola prva voda odlije, vendar tu to ni potrebno.
Sestavine in priprava
- očiščen in opran stročji fižol, narezan na primerno dolžino
- kis za vlaganje
- voda
- 1 zvrhana žlička soli na 1,5 litra tekočine
- kozarci za vlaganje in pokrovčki
Stročji fižol operite in očistite. Špičk vam ni potrebno porezati. Stroke prerežite na dva ali tri dele, odvisno od njihove dolžine in jih dajte v lonec z vrelo vodo. Dodajte kis in sol ter kuhajte približno pol ure na zmernem ognju.
Vodo zavrem in solim ter ji dodam par zrn celega popra. V savno stresem otrebljeni fižol in ga skuham tako, da ni ne premehak in ne pretrd. Ko je dovolj kuhan, prilijem 1/2 dcl kisa za vlaganje, premešam. Polnim vročega v kozarce, zalijem z vročo vodo, v kateri se je kuhal. Na vrh vsakega kozarca po kapljicah prilijem še kis (porabim preostalo 1/2 dcl).
Stročji fižol dodamo v dovolj veliko posodo in ga prelijemo z mešanico kisa in vode v razmerju 1:2 (1 enota kisa, 2 enoti vode). Dodamo sol in fižol skuhamo do želene čvrstosti.
V loncu zavremo vodo, dodamo sol in celi poper. Ko se sol raztopi, dodamo opran fižol in ga kuhamo ca. 50 minut. Zadnjih 10 minut kuhanja dodamo kis. Pustimo, da ponovno prevre in pripravimo čiste kozarce. Namig: Čas kuhanja je odvisen od sorte fižola in debelosti stroka. Zato preverjamo med kuhanjem, da se ne razkuha. Približno po 30 minutah minutah naredimo preizkus kuhanja - če je fižol mehkejši na ugriz (al dente), je dovolj kuhan.
Kozarci in polnjenje
Ko se fižol kuha, pripravite kozarce za vlaganje in nove pokrove. Kozarcev ne segrevajte, imejte jih le na kovinski podlagi, da ne počijo, ko boste vanje polagali vroč fižol.
Pri drugih postopkih pa kozarce in pokrovčke dobro opremo ter jih postavimo v ogreto pečico na 100°C.
Ko se fižol toliko ohladi, da lahko z njim rokujemo, ga razdelimo po ogretih kozarcih in zalijemo z vročo prevrelico, in sicer čisto do vrha.
Pazljivo z žlico vanje vlagajte še vroč fižol in zalijte s tekočino v kateri se je kuhal.
Vroče kozarce napolnimo s kuhanim fižolom, ki ga prelijemo s tekočino, v kateri se je kuhal. Dobro zapremo in kozarce počasi ohladimo zavite v brisačo.
Zadelamo s pokrovi in jih pokrijemo z odejo obrnjene na pokrov.
Kozarce tesno zaprite in jih obrnite na glavo (na pokrovček).
Hlajenje in shranjevanje
Zaprte kozarce po nekaj časa obrnite in pokrijte z deko ali kuhinjsko krpo.
Počakajte, da se ohladijo in jih nato shranite na primerno mesto, kjer ne bodo izpostavljeni svetlobi in višjim temperaturam.
Raje pretiravamo, kot pozneje obžalujemo: brezhibno čiste kozarce segrejemo v pečici in jih po polnjenju še dodatno pasteriziramo v pečici.
Staromodni hladilniški fižol v prahu ~ Vložen zeleni fižol ~ Konzerviranje
Koristni nasveti za okus in izvedbo
Glede okusa pa predvsem ne pretiravamo s sladkorjem, nekateri ga tudi izpustijoVloge pri konzerviranju nima, je zgolj za okus.
Pri kisu lahko glede na osebni okus izberemo močnejšega, alkoholnega za vlaganje ali pa vinskega, prvi je še enkrat močnejši.
Solata je, preberi sestavine, pred serviranjem ji dodaš le malo olja, piše spodaj, jaz bi izbrala bučno.
Super - solatka že "sprobana" - seveda sem obvezno dodala malo bučnega olja, več olivnega, mnogo česna in sesekljanega peteršilja.
Tako kot pravi Gajka, sem tudi jaz dodala več vode in kisa, oz.
Po tem receptu jaz vlagam stročji fižol že nekaj let in je res super.
Jaz kozarce zaprem takoj in jih zavite v odejo počasi, obrnjene na pokrovčke, ohlajam.
Jaz kozarce zaprem takoj in jih zavite v odejo počasi, obrnjene na pokrovčke, ohlajam.
Pregled ključnih količin in postopkov
| Postopek | Podatek |
|---|---|
| Kozarci | približno 6 velikih kozarcev za vlaganje |
| Voda | 2 litra vode |
| Sol | 1 zvrhana žlička soli na 1,5 litra tekočine |
| Kis | razmerje 1:2 |
| Temperatura pečice | 100°C |
| Čas kuhanja | približno pol ure na zmernem ognju |
| Alternativni čas kuhanja | ca. 50 minut |
Dodatni postopki za vlaganje zelenjave
Peso dobro operemo in zložimo v primerno velik lonec. Zalijemo jo z vodo in skuhamo. Ali je dovolj kuhana, najlažje preverimo z nožem (vilico). Če konico brez težav zapičimo v gomolj, je pesa dovolj kuhana.
Peso odstavimo in olupimo. Lupljenje je enostavno in primerno tudi za male kuharske pomočnike, ker lahko lupimo kar z rokami. Veliki pomočniki pa naj odrežejo vrh in dno pese. Nasvet: Za en kozarec (750 ml) potrebujemo približno 3-4 dl tekočine.
Olupljeno peso naribamo, če želimo debelejše rezine, pa jo narežemo z nožem. Z narezano peso napolnimo kozarce.
Med tem časom v loncu zavremo mešanico kisa in vode v razmerju 1:2 (1 enota kisa, 2 enoti vode), ki smo ji dodali sol in sladkor. Z mešanico prelijemo peso, potem pa kozarce dobro zapremo ter jih hladimo počasi pod brisačo.
Za pripravo paradižnikove omake so najbolj primerni jajčasti (ovalni) paradižniki, ki dobro prenašajo dolgotrajno kuhanje in imajo čvrsto meso ter malo semen (npr. pelati).
Zaradi barve, sočnosti in arome jih pogosto kombiniramo z zrelimi okroglimi paradižniki.
Paradižnike dobro operemo, očistimo in narežemo na kose. S paličnim mešalnikom ali multipraktikom jih dobro zmiksamo, prelijemo v lonec in zavremo. Po okusu posolimo.
Med kuhanjem se na vrhu naredi pena, ki jo sproti pobiramo z žlico. Omako kuhamo vsaj toliko časa, da se pena ne dela več. Ko je pripravljena, jo prelijemo v vroče kozarce, ki smo jih predhodno segreli v pečici na 100°C. Kozarce dobro zapremo in hladimo počasi pod brisačo.