Zelje za boleče sklepe: vzroki bolečin, znaki vnetja in varni načini lajšanja težav

Bolečine v sklepih predstavljajo težavo, s katero se sooča ogromno ljudi, še posebej starejših. V mlajših letih vzrok zanje največkrat predstavljajo poškodbe, v kasnejših življenjskih obdobjih pa poleg različnih bolezni do njih pride predvsem zaradi degenerativnih sprememb - obrabe sklepov.

Sklepi so ključni za gibanje, stabilnost in vsakodnevno funkcionalnost. Občasna bolečina, še posebej po večjem naporu ali dolgotrajni neaktivnosti, je običajno neškodljiva. A kadar postane bolečina pogosta, trdovratna ali omejujoča, je lahko znak, da v telesu poteka vnetni proces, degenerativna sprememba ali druga resna zdravstvena težava.

Kaj so sklepi in zakaj lahko začnejo boleti?

Sklep je območje stika dveh ali več kosti. Sklepi so sestavljeni so iz dveh ali več prilegajočih se delov kosti, ki so pokriti s hrustancem in med seboj povezani s sklepno ovojnico okrepljeno z vezmi.

Sklep je sestavljen iz sklepne glavice, izbočenega dela sklepa, in sklepne jamice, ki predstavlja vbočeni del sklepa. Celoten sklep je obdan s sklepno ovojnico, ki sklep utrjuje in izloča mazivno tekočino. Mazivna tekočina maže sklep in tako preprečuje, da bi se hrustančasti površini, ki prekrivata glavico in jamico sklepa, drgnili.

Sklepni hrustanec ščiti kost in omogoča gladko drsenje sklepnih površin. Ko pa se nekaj poruši - zaradi starosti, poškodbe ali bolezni - se lahko pojavijo bolečine. Sčasoma se začne hrustanec v sklepu obrabljati, izgublja svojo prožnost in »oblazinjenje«. Temu rečemo artroza.

Pri nekaterih ljudeh se hrustančna prevleka lahko popolnoma obrabi. Zgodi pa se tudi, da vezivno tkivo okrog sklepov napade tudi lastni imunski sistem. Sklepi se vnamejo in otečejo.

Najpogostejši vzroki bolečin v sklepih

Vzroki za bolečine v sklepih so lahko zelo različni, saj so različni tudi dejavniki in bolezni, ki povzročajo takšne težave. Pojavi se lahko zaradi obrabe hrustanca, avtoimunih boleni, okužb ali preobremenitev.

• poškodbe, padci, udarci in zvini;
• ponavljajoče obremenitve in pretirana fizična aktivnost;
• nepravilni gibalni vzorci;
• degenerativne spremembe in obraba hrustanca;
• genetska nagnjenost;
• avtoimunske bolezni;
• okužbe;
• vplivi življenjskega sloga, prevelika telesna masa in pomanjkanje gibanja.

Velikokrat vzrok za težave s sklepi predstavljajo degenerativne spremembe. Te se navadno pojavijo že okrog 30. leta, a jih opazimo šele, ko toliko napredujejo, da nas zaradi njih začnejo boleti sklepi.

Bolečine v sklepih, ki jih povzročajo degenerativne spremembe, se lahko pojavijo kadarkoli in nenadoma, pogosto pa jih izzove tudi bolj intenzivna fizična aktivnost ali preobremenitev.

Sklep se lahko poškoduje ob padcu, udarcu, sunkovitem gibu ali pretirani obremenitvi. Najpogostejše poškodbe so nategnjene vezi, natrgan hrustanec, zvini, izpahi ali zlomi.

Včasih sklep enostavno »pretegnemo« - pri športu, delu na vrtu, dvigovanju težkega bremena ali dolgotrajnem sedenju. Te bolečine običajno nastopijo nenadoma in so pogosto lokalizirane v enem sklepu.

Kako prepoznamo vnetje sklepov?

Vnetje sklepov je simptomatsko stanje sklepa, pri katerem imunski sistem ali poškodovano tkivo sprosti kemikalije, ki povzročijo otekanje in druge simptome.

Vnetje sklepov prepoznamo kot stanje, pri katerem so naši sklepi boleči, otekli in topli na dotik. Gre za naraven obrambni mehanizem našega telesa na poškodbo, okužbo ali bolezen, pri katerem se aktivira imunski sistem.

• bolečina v sklepu;
• oteklina;
• toplota na dotik;
• pordelost;
• jutranja togost oziroma okorelost;
• omejena gibljivost;
• bolečina v mirovanju ali ponoči.

Vnetni sklepi bolijo tudi, ko počivamo - pogosto nas zbudijo ponoči. Vnetni procesi se pogosto kažejo s tipičnimi simptomi: sklep je boleč, otekel, pordel in topel na otip.

Jutranja togost, ki traja več kot 30 minut, je značilen znak vnetnih oblik artritisa, kot je revmatoidni artritis. Če se sklepi ob gibanju sprostijo, a bolečina hitro spet nastopi ob mirovanju, je to jasen signal, da gre za več kot običajno obrabo.

Razlika med obrabo in vnetjem

Osteoartroza oziroma osteoartritis

Osteoartroza je degenerativna bolezen, ki povzroča vnetje sklepov. Zaradi nje bolijo kolena, koliki ali drugi sklepi, na katerih se lahko pojavi tudi oteklina.

Osteoartroza (OA) oziroma osteoartritis je zelo razširjena progresivna degenerativna bolezen sklepov. Posledice so bolečine in omejeno gibljivi, togi sklepi, kar bolnika omejuje pri izvajanju vsakdanjih aktivnosti ter celo vodi v invalidnost.

Osteoartritis je še posebej pogost pri starostnikih: ima ga več kot 90 odstotkov starejših od 75 let. Pri mlajših ljudeh se lahko razvije po poškodbah in vnetjih sklepov ali pri čezmernih mehanskih obremenitvah, ki so značilne za rekreativne in aktivne športnike.

Značilno je, da sklepi bolijo, ko jih obremenimo - npr. pri hoji navzdol, dolgotrajnem stanju ali fizičnem delu. Včasih se pri premikih pojavijo tudi škrtanje, pokanje ali drugi zvoki, sčasoma pa lahko zaradi bolezni pride tudi do poslabšanja gibljivosti sklepa.

Osteoartroza nastane zaradi preobremenitve ali obrabe. Zanjo je značilno izginevanje sklepnega hrustanca, zgostitev kosti ali osteoskleroza, tvorba kostnih izrastkov na robovih sklepnih površin, prav tako pa se pojavi deformacija sklepa, zaradi katere sklep postane manj gibljiv.

Osteoartroza se torej začne s poškodbo hrustančnega tkiva. Med vzroke za njen nastanek zdravniki navajajo tudi dednost - nekateri ljudje imajo manj odporno hrustančno tkivo, k nastanku osteoartroze pa lahko prispevajo tudi različne hormonske in presnovne motnje.

Na nastanek osteoartroze tako vplivajo prevelika telesna masa, težko fizično delo, kjer prihaja do enostranekga obremenjevanja sklepov, pretirano naprezanje, značilno predvsem za vrhunski šport, kjer športniki preobremenjujejo tudi zdrave sklepe in zdrav hrustanec.

Sklepe lahko preobremenimo tudi z napačnim položajem, na primer usločenost nog navzven ali navznoter in slabo držo pri sedenju med delom.

Revmatoidni artritis

Artritis je kronična bolezen, ki najprej povzroči bolečine v zapestju, komolcih, rokah in stopalih, nato pa se te pojavijo še v kolenih in kolkih.

Revmatoidni artritis je, tako kot mnoge druge revmatske bolezni, avtoimuna bolezen. Najpogosteje prizadene sklepe zapestja ali prstov, vendar se lahko pokaže kjerkoli v telesu. Pogosto povzroča nenehne bolečine in okorelost.

Pri revmatoidnem artritisu celice imunskega sistema potujejo v sklep in sprožijo vnetje, ki se kaže z rdečino, oteklino in bolečino v sklepu. Ob napredovanju revmatoidnega artritisa vnetje poškoduje hrustanec in kosti. Mišice in vezi, ki podpirajo in stabilizirajo sklep, postanejo šibke.

Revmatoidni artritis povzroča vnetne spremembe notranjega sloja sklepne ovojnice, sinovije, ki oteče in uničuje sklepni hrustanec, kost ter obsklepne vezi.

Pri revmatoidnem artritisu so prizadeti številni sklepi v telesu. Na roki najpogosteje zapestje ter sklepi med prsti in dlanjo ter srednji sklepi na prstih. Značilna je bolečina, oteklina ter okorelost.

Značilno za bolezen je predvsem to, da je prizadetih več sklepov naenkrat, čeprav so na začetku simptomi navadno blagi in neizraziti, sčasoma pa napredujejo.

Revmatoidni artritis opredeljujemo kot kronično vnetno revmatično bolezen. Lahko prizadene vse sklepe pa tudi obsklepne dele. Zelo pomembno je, da bolezen pravočasno prepoznamo in potem tudi ustrezno zdravimo.

Za revmatoidnim artritisom lahko zboli vsak, tako otroci kot starejši. Sicer pa je bolezen najpogostejša v obdobju med 35. in 55. letom, kar trikrat pogosteje pa prizadene ženske.

Pri napredovanju bolezni se sklepi uničijo, postanejo boleči in nestabilni, kar lahko močno omeji delovanje roke. Pojavi se lahko tudi oteklina ob kitah na hrbtišču zapestja.

Vnetje ob kitah upogibalkah lahko povzroči preskakovanje prstov pri gibanju, sprožilni prst, ali utesnitev medianega živca v zapestju, sindrom zapestnega prehoda.

Če se kite pretrgajo prsta ne moremo premikati. Zaradi poškodbe sklepov in kit se spremni položaj prstov. V sklepu ob dlani se premaknejo stran od palca.

Protin, psoriatični artritis in druge oblike

Poznamo več različnih oblik vnetja sklepov, med najpogostejšimi so osteoartitis, revmatoidni artritis, protin in psoriatični artritis.

Čeprav sta osteoartritis in revmatoidni artritis najbolj pogosta, še zdaleč nista edina. Obstaja več kot 50 različnih vrst artritisov, ki povzročajo težave s sklepi: bolečine in okorelost.

Ankilozirajoči spondilitis največkrat prizadene hrbtenico, vendar lahko postane slabše gibljiv tudi kolčni sklep, stopala in roke.

Pri protinu gre za presežek sečne kisline v telesu, najbolj značilna je moteča bolečina v nožnem palcu.

Pri psoriatičnem artritusu gre za vnetno sklepno bolezen, ki je spremljajoče stanje luskavice. Lahko prizadene en sklep ali pa več sklepov hkrati.

Včasih namesto tega napade lastna tkiva. V tem primeru govorimo o revmatičnem vnetju sklepov. Vnetna revmatična obolenja poimenujemo artritis.

Septični artritis

Včasih bolečina v sklepih ni posledica obrabe, temveč vnetja. To so lahko revmatske bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, protin ali psoriatični artritis. Lahko pa gre tudi za bakterijsko vnetje - to se imenuje septični artritis in zahteva hitro zdravljenje.

Fibromialgija

Gre za kronično stanje, ki povzroča bolečine v sklepih in mišicah. Pogosto jih spremljajo težave s spanjem ter spominom in motnje razpoloženja.

Vzrok na nastanek fibromialgije ni znan, znanstveniki pa menijo, da možgani nekako ojačajo bolečinske signale. Fibromalgijo pogosto sproži neka druga bolezen, operacija in intenzivni kronični stres.

Čeprav ne poškoduje sklepov tako močno, kot na primer artitis, so bolečine v njih pogoste in hude. Kar 90 odstotkov bolnikov s fibromialgijo je ženskega spola.

Zelje za boleče sklepe

Starejša zeliščarka mi je povedala, da naj si pomagamo z obkladki iz svežega zelja.

Po mojih izkušnjah pomagajo obkladki, ki jih pripravimo z neslano bolj redko polento, v katero zmiksate še sveže zelje, čebulo in česen.

Še toplo namažete na laneno krpo ali gazo, daste na sklep ter povijete s povojem.

Če to delate čez dan, lahko večkrat zamenjate obkladek.

Zelje za boleče sklepe lahko torej uporabimo kot tradicionalni zunanji obkladek, vendar takšen pristop ne nadomesti zdravniškega pregleda, zlasti kadar je sklep rdeč, vroč, močno otekel ali bolečina traja.

Toplo ali hladno pri bolečih sklepih?

Pri bolečih sklepih si lahko pomagamo na različne načine, pri izbiri toplote ali hladu pa je pomembno, za kakšne težave gre.

Akutno bolečino, otekanje in občutek toplote je mogoče blažiti s hlajenjem, medtem ko lahko toplota pomaga pri togosti in napetosti, kadar ni izrazitega akutnega vnetja.

Sklep, ki boli, potrebuje nekaj počitka. A popolno mirovanje ni najboljša ideja - rahlo gibanje pomaga, da sklep ostane prožen in prekrvavljen.

Na voljo so naravna in farmacevtska mazila.

Gibanje pri bolečih in vnetih sklepih

Najboljši način za preprečevanje takega stanja je - gibanje. Z gibanjem ostanejo vezi in mišice okrog sklepov bolj elastične, kar omogoča lažje premikanje.

Bolj, kot bomo sklepe razgibavali, manjša je verjetnost, da bodo postajali okorni. Telesna aktivnost velja za najboljši način za vzdrževanje celotnega mišično-skeletnega sistema.

Vaje za raztezanje ohranijo mišice in vezi elastične, kar pomaga pri gibljivosti. Tudi ni potrebno, da se zapodite v hrib ali telovadnico. Pomaga že vsakodnevno vrtnarjenje ali hitrejši sprehod.

Včasih je veljalo, da mora bolnik z bolečinami v sklepih strogo mirovati. To ne drži, saj je treba mišice, ne glede na bolečine, ohranjati in krepiti.

Bolnik z revmatičnim obolenjem naj zahtevnost in intenzivnost vadbe prilagodi svoji starosti in zmožnostim. Če bolniki zmorejo, je priporočljivo, da si vsako jutro vzamejo nekaj časa za telovadbo.

Tako bodo zrahljali od spanja otrdele okončine, z vajami bodo spodbudili prekrvavitev in ohranili ali obnovili gibljivost. Redna vadba bo tudi poskrbela za zmanjšanje bolečin.

Da, vendar nežno. Plavanje, hoja ali vadba pod nadzorom fizioterapevta lahko celo pomaga. Če pa celo zelo nežna vadba poslabša togost sklepov, je potreben posvet z zdravnikom.

V primeru poškodbe je redna telesna aktivnost priporočljiva šele v fazi rehabilitacije, pri čemer se na začetku uporablja predvsem fizioterapija.

Fizioterapija in rehabilitacija

Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obravnavi vnetih sklepov. Z ustreznim programom vaj, individualno prilagojeno obremenitvijo ter učenjem pravilnih gibalnih vzorcev lahko zmanjšamo in nadzorujemo simptome ter ohranimo funkcionalnost.

V akutni fazi zmanjšujemo bolečino in vnetje s Sixtus krioultrazvočno terapijo ter ostalimi protibolečinskimi sredstvi, kot je Summus visokoenergijska laserska terapija.

V kinezioterapevtski fazi v kliniki Medicofit izvajamo individualno prilagojene programe, s katerimi postopoma krepimo mišice okrog prizadetega sklepa ter nadaljnje izboljšujemo gibljivost in funkcionalnost.

Izvajale so se tudi specialne manualne tehnike za ohranjanje gibljivosti ter sproščanje mehkih tkiv.

V fazi post rehabilitacije vzdržujemo dosežene rezultate zdravljenja z redno vadbo po izbiri in preventivnimi ukrepi, da preprečimo ponovitev vnetja sklepov.

Primer obravnave bolečin v zapestjih in prstih

54-letna pisarniška delavka je prišla na diagnostično terapijo zaradi bolečine, otekanja in jutranje okorelosti v sklepih.

Simptomi so se najbolj izražali v obeh zapestjih in prstih rok.

Na dan uvodnega pregleda so bili sklepi zapestja in prstov primerno oblikovani, so pa izkazovali znake ponavljajočega se vnetja.

Zdravljenje je uvodoma vključevalo instrumentalne postopke za zmanjšanje vnetja in bolečine. Sočasno se je izvajala prilagojena terapevtska vadba za izboljšanje moči in vzdržljivosti mišic rok.

Prehrana, telesna masa in življenjski slog

V starejših letih ima vsak drug težave s sklepi. Ti se z nami tudi starajo, ker pa mnogi ne skrbijo za zdravo prehranjevanje, se redijo in sklepi so še dodatno obremenjeni.

Kljub temu da obraba velja za sestavni del staranja, pa to še pomeni, da obrabe ni mogoče ublažiti in poskrbeti za to, da starostnikom ne povzročajo več tako velikih težav.

Možnost zdravljenja je tudi fizikalna terapija, dejavnik preprečevanja pa vzdrževanje normalne telesne teže.

Revmatični bolniki naj najprej opustijo nezdrave razvade, kot je na primer kajenje. Predelana hrana je navadno cenejša, žal pa tudi zdravju zelo škodljiva.

Tudi zdravo naj se hraniva, kakor Vi to priporočate, je naglasila.

Omega-3-maščobne kisline

Omega 3 maščobne kisline so znane po svojem izjemnem protivnetnem delovanju. Redno jemanje omega 3 maščobnih kislin zelo pomaga pri izboljšanju kroničnih vnetnih bolezni, kot so revmatična obolenja, psorioza in ulcerozni kolitis.

Najdemo jih v mastnih ribah ter lanenem olju in semenu.

Prehranska dopolnila

Za dolgoročno podporo sklepom so na voljo prehranski dodatki s kolagenom, glukozaminom, hialuronsko kislino in MSM-jem.

Glukozamin je amino sladkor, ki se nahaja v skoraj vseh tkivih, največ pa ga najdemo v hrustancu, ledvicah in jetrih.

Glukozamin najpogosteje jemljemo kot dopolnilo k prehrani pri različnih obolenjih sklepov ali kot preventivo pred obrabami sklepov.

Glukozamin je v algoritmu zdravljenja razvrščen v skupino počasi delujočih zdravil in je prva izbira za lajšanje simptomov in izboljšanje funkcionalnosti sklepa.

Črni sezam vsebuje veliko beljakovin, aminokisline metionin, cistein in tavrin, veliko kalcija in magnezija pa še železo, cink, mangan, selen ter vitamine A, B1, B2 in E.

Črni sezam naj bi pospeševal izgradnjo kosti in tvorbo hrustanca, pozitivno pa deluje tudi na mišično tkivo ter skrbi za lepe in čvrste lase, nohte in kožo.

Klamatske alge so najbogatejši znani vir organskega železa, vsebujejo veliko esencialnih aminokislin, vitaminov K, E, B12 ter folno in pantotensko kislino.

V klamatskih algah najdemo tudi zelo močno protivnetno snov fikocinanin, ki naj bi pomagala izboljšati stanje revmatičnih bolnikov.

Silicij se v našem telesu veže v vezna tkiva, kosti in hrustanec.

Sok aloje vere vsebuje germanij, kalcij, krom, železo, kalij, natrij, mangan, magnezij, baker, cink in fosfor ter vitamine A, B1, B2, B12, C in E.

Sok aloje vere zmanjša vnetja, bolečine v sklepih in otekline.

Matični mleček krepi imunski sistem, možganske celice, je močan antioksidant ter pomembno uravnava naše hormone, ki med drugim skrbijo tudi za učinkovito obnovo hrustančnega tkiva.

Šipek je pravi zaklad vitamina C. Vsebuje veliko aktivnih snovi, ki skrbijo za krepak imunski sistem, čistijo kri in pospešujejo izločanje seča ter tako preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov in odlaganje sečne kisline, zato je šipek nepogrešljiv tudi pri različnih oblikah revmatičnih obolenj.

Pri prehranskih dopolnilih je potrebna previdnost, saj njihova primernost ni enaka za vse ljudi. Pred uporabo je smiselno preveriti morebitne kontraindikacije in medsebojno delovanje z zdravili.

Zdravljenje z zdravili in kirurško zdravljenje

Zdravljenje bolečine v sklepih je usmerjeno predvsem v njeno zmanjševanje oziroma omilitev simptomov.

Čeprav je ob pojavitvi bolečine v sklepih najprej priporočljivo mirovanje ter obisk zdravnika, ki bo ugotovil vzrok težav, pa jih prav zmerna in redna telesna aktivnost lahko pomaga omiliti oziroma je z njo možno preprečiti takšne težave.

Revmatoidni artritis za zdaj na žalost še ni ozdravljiv, je pa zelo pomembno, da bolezen zgodaj odkrijemo in takoj začnemo z zdravljenjem.

Za zdravljenje uporabljamo zdravila, ki pomagajo lajšati znake bolezni - predvsem blažiti bolečine in zmanjševati vnetje. Te vrste zdravil imenujemo nesteroidni antirevmatiki.

Poleg tega se za zdravljenje uporabljajo še klasična temeljna zdravila, ki bolezen umirijo ter biološka zdravila.

Bolezen še ni ozdravljiva, zdravljenje pa vključuje zdravila, ki učinkovito lajšajo težave in preprečujejo napredovanje bolezni ter ukrepe, s katerimi želimo predvsem izboljšati gibljivost prizadetega sklepa in pomagati bolniku do bolj kakovostnega življenja.

Pri napredovali osteoartrozi kolka ali kolena bolniki pogosto ne morejo več sami hoditi, zato si morajo pomagati s palicami ali berglami. Pravilne uporabe vseh pripomočkov bolnika nauči delovni terapevt.

S kirurškim zdravljenjem skušamo odpraviti bolečino, popraviti ali preprečiti napredovanje nastalih deformacij, izboljšati funkcijo in popraviti izgled.

S preventivnimi posegi, na primer odstranitvijo razbohotenega sinovijalnega tkiva v sklepu, sinoviektomijo, ali okoli kit, tenosinoviektomijo, preprečimo nadaljnje okvare.

Z rekonstruktivnimi posegi, kot sta premestitev kit in zamenjava sklepa z umetnim, želimo obnoviti delovanje.

Zdravljenje mora potekati v sodelovanju revmatologa, kirurga za roko ter fiziatra. Pri načrtovanju kirurških posegov moramo predvideti deformacije, ki bodo nastale ob napredovanju bolezni.

Bolečine v sklepih pri starejših

Bolečine v sklepih so še posebej pogoste pri starostnikih, ki imajo velikokrat omejeno gibljivost ter tudi različne druge bolezni, zaradi katerih ne morejo ali ne smejo izvajati vseh telesnih aktivnosti.

Zaradi tega ne morejo biti redno telesno aktivni, čeprav bi bilo to zanje še kako priporočljivo. Pri tem mora biti telesna aktivnost vedno prilagojena starostniku in njegovim zmožnostim, prav tako pa morajo biti pri izbiri upoštevane tudi vse njegove bolezni ter klinična slika.

Zaradi tega izbira ustrezne telesne aktivnosti pri starostnikih nikakor ni lahka naloga, za še najbolj primerni pa veljata hoja in plavanje.

Program vaj, ki ga pripravi in izvaja fizioterapevt na domu, je namreč popolnoma prilagojen posameznemu starostniku, tako da je čim bolj primeren zanj ter mu omogoča ostati telesno aktiven, hkrati pa je z njim mogoče doseči tudi izboljšanje stanja.

Kdaj je bolečina v sklepu še običajna?

Občasna bolečina po telesni aktivnosti, dolgem sedenju ali nošenju težkih bremen ni nenavadna. Takšna bolečina običajno izzveni v nekaj urah ali dneh in se ne ponavlja brez razloga.

Če bolečina ni posledica resne poškodbe ali bolezni, si lahko veliko pomagamo kar sami doma.

To je lahko znak preobremenitve.

Vremenske spremembe lahko nekateri ljudje občutijo kot povečano bolečino v sklepih. Da, nekateri ljudje poročajo o bolečinah pred dežjem ali pri večjih temperaturnih spremembah.

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

Za pravilno in pravočasno zdravljenje bolečin v sklepih je najpomembneje, da kar se da hitro odkrijemo vzrok.

Če bolečina traja več kot nekaj dni, če se slabša ali če sklep oteče, postane rdeč in vroč, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Če opazite, da bolečina traja več kot dva tedna, se ponavlja več kot dvakrat tedensko, se stopnjuje, ali jo spremljajo drugi znaki vnetja, je potreben zdravniški pregled.

Če vas isti sklep boli več kot dvakrat tedensko ali če se bolečina pojavlja že nekaj tednov zapored, brez očitnega vzroka, gre lahko za znak resnejše težave.

Če bolečina v sklepih vpliva na kakovost spanja, vas zbuja ponoči ali vas ovira pri hoji, obuvanju, vzpenjanju po stopnicah ali drugih vsakdanjih opravilih, je čas za pregled.

Čeprav je ob pojavitvi bolečine v sklepih najprej priporočljivo mirovanje ter obisk zdravnika, ki bo ugotovil vzrok težav, popolno mirovanje ni najboljša ideja.

Sodobne metode diagnostike - slikanje, krvne preiskave in ultrazvok - omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Zgodnje zdravljenje pomeni manj zapletov in boljšo kakovost življenja.

Diagnostika in spremljanje simptomov

Bolečine v sklepih so lahko zelo raznolike. Boli lahko le eden od sklepov, pa naj si gre za ramo, koleno ali kakšen drug sklep, lahko pa boli tudi več sklepov naenkrat, pri čemer bolečina prehaja tudi v mišice, vezi in kosti.

Za oceno težav so pomembni podatki o tem, kateri sklepi so prizadeti, kdaj se bolečina pojavlja, ali je prisotna oteklina, kako dolgo traja jutranja okorelost in ali simptomi vplivajo na gibanje ali spanje.

Bolečine v sklepih so pogoste, a niso nekaj, kar bi morali preprosto sprejeti. S pravočasno reakcijo, pravilno nego in podporo lahko veliko naredimo že sami.

tags: #zelje #boleci #sklepi