Cebulnice, zelenjava in enoletnice: sajenje, nega in izbor rastlin za barvit vrt

Enoletnice so rastline, ki se v eni sezoni (letu) razvijejo iz semen, zacvetijo, napravijo nova semena in nato propadejo.

Prezimujejo največkrat v obliki semen.

Nekatere enoletnice lahko sadimo jeseni, saj lahko zimo preživijo na prostem, da zacvetijo že zgodaj spomladi.

Dvoletnice so rastline, ki jih običajno sejemo poleti.

Enoletnice in dvoletnice omogočajo, da je vsako leto vrt videti nekoliko drugače.

Na cvetličnih gredah lahko letno spreminjamo barve in oblike zasaditev.

Potrebujejo tudi manj nege in vzdrževanja kot trajnice, vendar pa moramo vsako leto načrtovati njihove zasaditve in jih sejati oz.

Za rezano cvetjeEnoletnice in dvoletnice je iz semena najlaže vzgajati.

V vrtnarijah jih lahko kupimo kot sejance ali mlade rastline.

Hitro se lahko veselimo barvite zasaditve na gredi ali v cvetličnem loncu.

Mnoge enoletnice so zelo uporabne za rezano cvetje, ki ga damo v vazo in nas razveseljuje na mizi doma ali v vrtni utici poleti.

Če imamo na vrtu dovolj prostora, posejmo nekaj rastlin prav za rezano cvetje, da nam za ta namen ni potrebno posegati v cvetlične grede na vrtu.

Lahko jih posadimo na mešane grede ali pa posebej.

Posebno lepe za rezanje so višje sorte enoletnic.

Med take rastline spadajo zajčki, glavinec, levkoja in pajčolanka.

Tudi dišeči grahor je primeren za rezano cvetje, cvetovi pa napolnijo ves prostor s prijetnim vonjem.

Če jih redno režemo, cveti več tednov.

Ostrožniki so lepi sveži in posušeni.

Mnoge enoletnice lahko gojimo za sušeno cvetje za trajne aranžmaje.

Take so smilj, mrežica (Limonium) in amarant.

Druge, denimo srebrnik (Lunaria) in črniko gojimo zaradi lepih semenskih glavic.

Zaradi lepih peresastih osemenelih socvetij je vredno gojiti tudi enoletne trave (Panicum capillare).

Nakup semen in sejancev

Kaljivost hitro pade

Pri nakupu pazimo, da so semena sveža in so bila shranjena na hladnem.

Primerna embalaža so neprodušno zaprte vrečke, v katerih pa seme hitro zgubi kaljivost, ko so enkrat odprte.

Seme naj ne bo starejše od enega leta, ker po letu dni pri večini eno in dvoletnic kaljivost hitro pade.

Poleg semen v vrečkah, lahko dobimo tudi semena v gelu ali trakovih.

Njihova prednost je v olajšani enakomernejši setvi in kasneje ni treba redčiti sejancev.

Kupimo lahko tudi že vzkaljene rastline.

To so največkrat tiste vrste, ki teže kalijo.

Zdrave rastline imajo sveže in vlažne korenine ter liste; razvit naj bo vsaj en par pravih listov.

Sejanci lahko nekaj časa preživijo v substratu, v katerem jih kupimo, vendar jih je najbolje čim prej vsaditi (vsaj v enem dnevu).

Setev na gredo in v posode

Setev na gredoPrezimno trdne enoletnice lahko sejemo na stalno mesto, ko se tla ogrejejo nad 7 stopinj Celzija.

Sejemo jih lahko večkrat zapored in tako bomo imeli cvetoče rastline čez vse leto.

Nekatere vrste (ognjič, mak) lahko sejemo že jeseni na stalno mesto, kjer prezimijo.

Cvetijo pozno spomladi.

Prezimno trdne dvoletnice sejemo od pozne pomladi do sredine poletja, odvisno od hitrosti rasti, na stalno mesto pa jih posadimo jeseni.

Prvo leto odstranimo vse cvetne popke, da bodo rastline spomladi naslednje leto bujneje cvetele.

Kadar sejemo na prosto, na stalno mesto, moramo tla primerno pripraviti.

Gredo prekopljemo in pograbimo ter utrdimo.

Tla naj ne bodo prebogata s hranili, ker to spodbuja rast listov in zavira razvoj cvetov.

Če so tla prerevna, previdno pognojimo in gnojilo vkopljemo v tla.

Pred setvijo si naredimo načrt grede.

Pazimo, da na primerna mesta sejemo primerne rastline.

Na gredi lahko zarišemo meje med posameznimi vrstami s peskom ali vrvico.

Na ravno površino sejemo enoletnice, ki imajo močne korenine.

Presajanja ne prenašajo najbolje, zato jih že na začetku sejemo na stalno mesto.

Seme potresemo enakomerno po površini z dovolj velikim razmikom in ga s pomočjo grabelj rahlo prekrijemo z zemljo.

Zalijemo z zelo razpršenim curkom, da se ne razkrije.

V brazde sejemo, da sejance z lahkoto razlikujemo od plevela, ki raste prosto po površini.

Na gredi naredimo plitve brazde približno 10 centimetrov narazen (več, pri večjih rastlinah, manj pri manjših).

Seme polagamo v brazde posamično na primerni razdalji.

Redčenje sejancev

Sejance, ki postanejo pregosti, moramo redčiti.

Med redčenjem naj bodo tla vlažna in vreme ne prevroče.

Najbolje je izbrati oblačen dan.

Sejance si dobro ogledamo in določimo najboljše, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni.

Slabe previdno odstranimo.

Če jih je več skupaj, jih izkopljemo v eni grudi.

Uporabimo jih za zapolnitev morebitnih praznih prostorov, ki so nastali z neenakomerno setvijo ali pa jih uporabimo drugje na vrtu.

Izberemo le najboljše, ki jih po sadni temeljito zalijemo.

Polprezimno trdne eno- in dvoletnice sejemo spomladi v posode.

Kalimo jih pri temperaturi od 13 do 21 stopinj Celzija.

Ob ugodnih vremenskih razmerah jih presadimo na prosto.

Nekatere vršičkamo

Setveno posodo do vrha napolnimo s setvenim substratom (zemljo) in na robovih potlačimo s prsti.

Zalijemo z zelo razpršenim curkom.

Seme ne posejemo pregosto, a enakomerno po celi površini.

Večje seme polagamo posamič.

Prekrijemo s toliko zemlje, kot so debela semena in previdno zalijemo.

Posodo prekrijemo s prozornim pokrovom ali plastično folijo, da vzdržujemo primerno okolje.

Dokler ne vzklijejo prve rastlinice, moramo poskrbeti za zaščito pred soncem.

Iz sejalne posode sejance presadimo v večje posode.

To storimo preden postanejo tako veliki, da bi si konkurirali v svetlobi.

V tej posodi ostanejo, dokler niso primerno veliki za presaditev na stalno mesto.

Če so sejanci že dovolj veliki za presajanje na prosto, vreme pa tega še ne omogoča, jih moramo presaditi v večje posode, kajti le tako bomo lahko zagotovili normalen razvoj rastlin.

Preden sejance posadimo na prosto, jih moramo utrditi.

Najprej jih prestavimo na hladnejši prostor (rastlinjak, hladna greda), kjer preživijo približno teden dni.

Nato jih prestavimo na gredo, ki jo vedno pogosteje odpiramo, zadnje dni pa jo imamo povsem odprto.

Tu naj bodo pet do šest tednov.

Rastline neprenehoma opazujemo in ob pojavu znakov prehitrih sprememb primerno ukrepamo.

Med razvojem mladih rastlinic je treba nekaterim vrstam odstraniti vršičke, da se razvijejo stranski poganjki.

Preprosta oskrba

Enoletnice in dvoletnice ne potrebujejo veliko nege in vzdrževanja.

Njihova življenjska doba je kratka zato skrbimo predvsem za njihov lep videz.

Mlade rastline je treba redno zalivati, da so grede dobro namočene, starejše rastline pa zalivamo le ob močnejših sušah.

Redno odstranjujemo plevel.

Gnojenje ni potrebno, če smo ob sajenju dovolj pognojili.

Če je zemlja bolj revna s hranili, uporabimo tekoče gnojilo.

Rastlinam, ki imajo nežna stebla, moramo zagotoviti oporo.

Pri nižjih lahko uporabimo manjše veje, pri večjih pa uporabimo palice različnih velikosti.

K opori rastlino po potrebi privežemo.

Tistim rastlinam, ki ne razvijejo lepega semena ali soplodja, odstranjujemo odcvetele cvetove.

To storimo tako, da jih previdno odščipnemo s prsti ali pa odrežemo s škarjami.

Jeseni, ko rastline odcvetijo in smo pobrali vsa semena, rastline izkopljemo in jih damo na kompost.

Bolne rastline sežgemo, da ne širimo bolezni po vrtu.

Škodljivci in bolezni so najnevarnejše ob razvoju iz sejancev.

Primeri rastlin

Cinije: Cvetijo od junija do septembra, čas za njihovo setev pa je začetek aprila v lončke ali v maju neposredno v zemljo.

Črnike: Na vrtu se pojavljajo v barvah vse od kremasto bele, svetlo in temno modre.

Obstajajo pa tudi roza, rožnate in rdeče.

Zasejejo se same, sicer pa je čas za njeno sajenje prav tako od aprila do maja, cvetijo od junija do septembra.

Uspevajo v dobro odcednih tleh, na soncu ali v delni senci.

Iz cvetja se razvijejo okroglasti plodovi.

Kapucinke: Za svojo rast potrebujejo sončno ali delno sončno lego in običajna rodovitna tla, čeprav uspevajo tudi na slabših tleh.

Rastline razmnožujemo s semeni, ki jih aprila posejemo v toplem prostoru ter jih presadimo na prosto, lahko pa jih na prosto posejemo po ledenih možeh.

Sejemo po tri semena v presledku od 15 do 20 cm.

Tagetesi: Če jih boste sejali od aprila do maja, bodo cveteli vse poletje in ne samo razveseljevali s cvetovi, pač pa tudi odganjali številne vrtne škodljivce, saj imajo značilen vonj, ki tem ne odgovarja.

PlavicaModri glavinec vsi poznamo bolj po domačem imenu, ki nas spomni na njegovo nekdanjo pojavnost - na žitnih poljih.

Ker teh romantičnih prizorov skoraj ni več mogoče zaslediti, lahko na domači vrt posejemo katero od sodobnih sort, ki cvetijo v svetlo modri, rožnati, beli ali temno škrlatni barvi.

Ne zahtevajo popolnoma nobene nege.

Če želimo podaljšati obdobje cvetenja, jih posejemo zaporedoma, z nekajtedenskim zamikom.

Pajkovka ali trnata kleoma

Visokorasla enoletnica požene v začetku poletja socvetja v obliki nekakšnih obročev, ki se dvigujejo drug nad drugim, medtem ko cvetno steblo raste v višino.

Nevsakdanje oblikovani cvetovi se razpirajo v beli, rožnati ali rdečkasti barvi.

V šopek bodo stebla pajkovke vnesla občutek zračnosti in eksotičnosti.

Ognjič: Zelo lepa in tudi koristna zdravilna rastlina.

Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve.

Imajo značilen oster vonj in so lepljivi.

Najbolj mu odgovarja sončna lega, fina ilovnata tla, ki prepuščajo vlago, saj ne mara stalno mokrih tal.

Kozmeja: Nezahtevna rastlina, ki ima čudovite, enostavne rožnate in bordojsko rdeče cvetove.

Cveti prav vse poletje in dela nove in nove nastavke za cvetke.

Sončnica: Sončnice so ene najhitreje rastočih vrtnih rastlin.

Od vznika do polne višine s cvetom potrebujejo le od 70 do 100 dni.

Najenostavneje je, če jih v pozni pomladi posejete neposredno na gredice, ki jih zaščitite s kopreno, da jih ne bodo našle lačne ptice.

Če boste sejali v lončke, posejte po dve semeni skupaj in jih po približno treh tednih presadite na prosto.

Cvetoče čebulnice in čebulice

Iz čebulic zrastejo cvetlice, ki poskrbijo za pisane barvne dodatke na vrtu - od pomladi do jeseni.

Iz čebulic zrastejo spomladi, poleti in jeseni cvetoče čebulnice.

V čebulici cvetlice ali čebulici so založni in prezimni organi rastline.

Tudi v primeru gomoljnic se pogosto govori o cvetlični čebulici.

Toda strogo gledano imajo le cvetoče čebulnice čebulice.

Iz cvetočih čebulic zrastejo trajnice.

Kot geofiti imajo trajnice, ki zrastejo iz čebulic, posebno strategijo prezimovanja: Pred začetkom zime se skrijejo globoko v zemljo in preidejo v obdobje mirovanja.

Čebulica služi rastlini kot zaščita pozimi in hranilnik za vodo ter hranila.

Posebnost cvetočih čebulic: Poganjki so skoraj povsem izoblikovani.

V nekaj dneh po brstenju se že pojavijo prvi cvetovi.

Nato najprej ovenijo cvetovi.

Listi večinoma še ostanejo.

Rastline hranijo hranila za zimo v čebulici cvetlice.

Nekatere čebulice in gomolji se sadijo šele spomladi ali poleti.

Obstaja veliko cvetočih čebulnic, ki jih lahko uporabite za barvno popestritev vašega vrta.

Cvetoče čebulnice obstajajo v najrazličnejših oblikah in barvah.

Cvetoče čebulice se zelo lepo obnesejo v gredicah s trajnicami.

Tam poskrbijo za prve barvne dodatke v letu in zapolnijo prazna mesta.

Za to uporabite cvetoče čebulice za jesensko zasaditev.

Iz cvetočih čebulic za spomladansko zasaditev se razvijejo cvetlice, ki cvetijo poleti in jeseni ter vrtovom in gredicam dodajo barvitost.

Cvetoče čebulnice so na voljo v različnih višinah rasti, zato igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju gredic.

Za rob gredice so najprimernejše nizko rastoče rastline.

To so na primer grozdaste hrušice, morske čebulice in puškinije.

Ob pravilni izbiri v takšni gredici vedno nekaj cveti, od zgodnje pomladi do jeseni.

Na primer, vetrnice in mali zvončki zacvetijo februarja in marca, sledijo jim hijacinte, narcise, kimaste neprave hijacinte in tulipani.

Od zgodnjega poletja naprej zacvetijo še lilije.

Tulipane in narcise sadite v večje tufe.

To v tem primeru pomeni vsaj pet čebulic blizu skupaj.

V kombinaciji s cvetočimi čebulicami druge barve ali velikosti pridejo še posebej do izraza.

Cvetoče čebulice, katerih rastline ostanejo manjše, kot je na primer morska čebulica, sadite v še večje skupine.

V mislih imejte približno 20 cvetočih čebulic na tuf.

Tulipani so tipične rastline, ki se razvijejo iz čebulic.

Sajenje čebulic

Čebulic bodite pozorni na naslednjeCvetoče čebulice se običajno sadijo jeseni.

Rastline nato cvetijo spomladi.

Za večjo zasaditev na vrtu so gole čebulice cenovno najugodnejša izbira.

Ob nakupu čebulic ne čakajte predolgo s saditvijo.

Toplo in suho okolje lahko čebulicam namreč škodi.

Tako so na primer čebulice balkanskih vetrnic, jaric in malih zvončkov majhne ter zato tudi bolj dovzetne za izsušitev.

Zdravo čebulico prepoznate po tem, da se njena površina ob nežnem pritisku s prstom komajda udre.

Ob nakupu preverite tudi, ali imajo čebulice temno obarvana mesta.

Posebej priročno je, da lahko po velikosti čebulic običajno ugotovite tudi poznejšo velikost rastline.

Najboljši čas za saditev cvetočih čebulic je zgodnja jesen, torej september in oktober.

Takrat je zemlja vlažna in prve korenine se lahko dobro oblikujejo.

Izjema so irisi.

Te sadite šele novembra.

Tudi vrtne tulipane sadite raje pozneje, saj so pri nižjih temperaturah manj dovzetni za sivo plesen.

Kako globoko je treba čebulice zakopati, je odvisno od njihove velikosti.

Priporočljiva je globina saditve, ki je enaka trikratni velikosti čebulice.

Ker so tulipani in lilije precej občutljivi na premočeno zemljo, napolnite dno luknje za saditev s peščico grobega peska za dobro drenažo.

Pri saditvi čebulic cvetlic naj bo luknja za saditev trikrat globlja od višine čebulice.

Cvetoče čebulnice potrebujejo v svoji kratki dobi vegetacije dovolj hranilnih snovi.

Manjše čebulice lahko spomladi nahranite s kompostom.

Čebulice, posajene v senci dreves, nahranite tako, da jih zmulčite z jesenskim listjem.

Pri cvetočih čebulicah v travi poskrbite, da bodo imele te pred začetkom košnje dovolj časa za razvoj.

V nasprotnem primeru bo cvetov iz leta v leto manj.

Pri tulipanih odrežite odcvetela socvetja.

Narcise, veliki zvončki in močvirski tulipani so zelo vlagoljubni, zato v primeru suše potrebujejo dodatno oskrbo z vodo.

Visoko rastočim vrstam je treba poleg tega zagotoviti oporo.

Posamezne čebulnice so primerne tudi za gojenje v loncih ali košarah.

Za nizko rastoče vrste, kot so mali zvončki, izberite bolj plitke lonce ali majhne košare.

Poleti cvetoče čebulnice

Pomlad je čas, ko na vrtu ne sadimo le zelenjave in trajnic, ampak tudi številne okrasne čebulnice, ki bodo zacvetele poleti.

Te rastline izvirajo predvsem iz toplejših podnebij, zato niso odporne na zimo in jih v naših razmerah sadimo šele spomladi, ko se zemlja dovolj ogreje.

Poleti cvetoče čebulnice so zelo priljubljene, ker omogočajo veliko barvno raznolikost v gredicah, na vrtovih in celo v večjih loncih na terasah.

Njihovi gomolji se sadijo od aprila do maja, ko mine nevarnost pozebe, lahko jih tudi nakalimo v notranjih prostorih za hitro cvetenje in bujni efekt.

Dalije so znane po izjemni raznolikosti cvetov - od drobnih enostavnih do velikih kroglastih oblik.

Gladiole sadimo nekoliko prej kot dalije, pogosto že aprila.

Njeni visoki cvetni klasi z raznobarvnimi cvetovi so zelo dekorativni, zato jih pogosto gojimo tudi za rezano cvetje.

Gre za rastline z velikimi, tropsko delujočimi listi in živobarvnimi cvetovi v odtenkih rdeče, oranžne ali rumene.

Sadimo jih na sončne lege in v hranljivo, vlažno zemljo.

Rdeče cvetoča gomoljna begonija (Begonia × tuberhybrida) z velikimi enostavnimi cvetovi in rumenim središčem.

Begonije so zelo primerne za senčnejše lege in balkonske posode.

Pri sajenju poletnih čebulnic je pomembno, da počakamo na dovolj ogreto zemljo, običajno nad 10 °C.

Sadimo jih v rahlo in dobro odcedno prst, saj večina vrst ne prenaša zastajanja vode.

Ker večina teh rastlin ni odporna na zimski mraz, gomolje in čebulice jeseni po prvih slanah izkopljemo.

Poleti cvetoče čebulnice so zato odlična izbira za vse, ki želijo na vrtu bogato cvetenje skozi najtoplejši del leta.

Nasvet vrtnarja: Če želite daljše cvetenje gladiol, čebulice sadite postopoma na vsakih 10-14 dni.

Brickell, C. (ur.). RHS Encyclopedia of Garden Plants.

Hessayon, D. G. The Flower Expert.

Strgar, V. (2008). Okrasne čebulnice.

tags: #cebulnice #zelenjava #enoletnice