Najboljša in tudi najbolj zdrava izbira bi seveda bil čim bolj svež divji losos, a na takšnega v naših trgovinah žal le redko naletimo.
Losos je zelo zdrava, z omega 3 maščobnimi kislinami bogata riba.
Losos iz pečice z limono
Pečico segrejemo na 160 °C, oziroma v kolikor uporabljamo ventilatorsko pečico, jo segrejemo na 145 °C.
Pekač obložimo s papirjem za peko.
File lososa osušimo s papirnato brisačko in preverimo, da nima kosti - sicer jih s pinceto odstranimo.
Na pekač položimo file lososa s kožo navzdol.
File dobro solimo in popramo ter enakomerno pokapljamo z olivnim oljem.
Na ribo položimo limonine rezine.
Postavimo v predhodno segreto pečico.
Pečemo 20 - 25 minut pri 160 °C ali v ventilatorski pečici pri 145 °C, oziroma tako dolgo, da je losos pečen, vendar še vedno sočen in ga z vilico z lahkoto zajamemo.
Razdelimo med štiri krožnike in hitro postrežemo z izbrano prilogo.
Kako preverimo, ali je losos pečen
Termično naj bi ga obdelali do notranje temperature 50 stopinj Celzija, po želji in okusu kakšno stopinjo več ali manj.
Nasvet
Preverimo, da je losos pečen, tako da vanj zapičimo kuhinjski termometer.
Temperatura pečenega lososa naj bo med 48 °C - 50 °C.
Če nimamo termometra, si lahko pomagamo z vilico.
Če file na najdebelejšem delu z lahkoto natrgamo na kose, je pripravljen.
Prepeči ga ni dobro, saj bomo tako izsušili in uničili nežno ribje meso.
Priprava lososa v ponvi
Če lososov file pripravljamo v ponvi, dobimo krasno hrustljavo skorjico.
Ponev rahlo namastimo in jo segrejemo na srednje visoko temperaturo.
Če bo temperatura previsoka, se nam bo koža pred koncem pečenja zažgala.
Začinjen file položimo v ponev, tako da je koža spodaj, in ga po potrebi nežno potlačimo z lopatko, da se ne zvije.
Pečemo od 3 do 5 minut, kar je seveda odvisno od debeline fileja, v tem času pa fileja ne premikamo.
Ko se koža z lahkoto loči od dna ponve in je lepo obarvana ter zapečena, file previdno obrnemo in ga na hitro v dveh do štirih minutah popečemo še na drugi strani.
Losos iz pečice v papirnatem ovoju
Kožo fileja na nekaj mestih zarežemo, pri čemer ne smemo zarezati v meso.
File dobro osušimo, ga premažemo z oljem, začinimo s soljo in poprom, nato pa ga damo v pekač, tako da je del s kožo obrnjen navzdol.
Pečemo ga na spodnjem vodilu pečice, in sicer 8 do 12 minut.
Pečico pred začetkom peke segrejemo na 220 stopinj Celzija, ko vanjo potisnemo pekač, pa jo znižamo na 160 stopinj Celzija.
Če želimo, lahko lososov file zavijemo tudi v folijo ali še bolje, v papir za peko.
Tako bo ostal bolj sočen, ne bo pa imel hrustljavo zapečene kožice.
Pri tem lahko dodamo tudi različno zelenjavo, denimo na tanke rezine narezan delno skuhan krompir, česen, čebulo, koromač, rezine limone, kapre in druge dodatke.
Losos v marinadi z omako
Marinada
V mešalniku zmešamo kis, vodo, sojino omako, olje in sok limete.
Dodamo ingver in na visoki hitrosti mešamo 2 minuti ali dokler ne dobimo gladke zmesi.
Fileje lososa postavimo v plitko stekleno ali keramično posodo in jih prelijemo s polovico marinade.
Pokrijemo in za 30 minut postavimo v hladilnik.
Drugo polovico marinade shranimo za pozneje.
Pečenje lososa in priprava omake
Pečico segrejemo na 190 stopinj C.
Lososa vzamemo iz marinade in marinado zavržemo.
Fileje položimo v plitek pekač in pečemo od 15 do 20 minut oziroma dokler fileji ne postanejo krhki, ko jih prebodemo z vilicami, ali dokler termometer, ki ga zapičimo v file, ne pokaže 140 stopinj C.
Medtem damo drugo polovico marinade v ponev, dodamo šalotko, česen in ingver ter na srednji temperaturi segrevamo, dokler ne zavre.
Kuhamo 5 minut oziroma dokler se šalotka in česen ne zmehčata.
Primešamo koriander, kuhamo še kakšno minuto in odstavimo.
Špinačna gnezdeca
V večji ponvi na srednji temperaturi pogrejemo olje, šalotko in česen ter kuhamo, dokler se ne zmehčata.
Dodamo špinačo in jo kuhamo, dokler malo ne oveni.
Potresemo s sezamovimi semeni.
Špinačo naložimo na 6 krožnikov in na vrh vsakega kupčka špinače položimo lososov file.
Lososa prelijemo z omako ter okrasimo z drobnjakom in sesekljano rdečo papriko.
Poširanje lososa
Za spremembo lahko poskusite tudi to metodo, s katero dobimo res sočen lososov file.
Tega najprej začinimo s soljo in poprom, nato pa ga damo v ponev, v kateri smo zavreli 2 dcl vode in 2 dcl belega vina.
Pomembno je, da je file povsem pokrit s tekočino, zato po potrebi prilijemo še malo vode.
Po želji lahko dodamo strok česna ali dva, polovico šalotke, lovorjev list in nekaj vejic drobnjaka ali kakšnega drugega zelišča.
Tekočina naj samo rahlo vre, da file 'pleše v tekočini', pokrito pa naj se pošira okoli 10 minut.
Na koncu file previdno odstranimo iz ponve, da nam ne razpade.
Konfitiranje lososa
Še ena zanimiva tehnika, s katero dosežemo, da je file zelo sočen in okusen.
Za konfitiranje uporabimo maščobo, največkrat sta to račja mast ali oljčno olje, za okus pa lahko dodamo tudi zelišča in začimbe.
Tudi v tem primeru je pomembno, da je lososov file popolnoma prekrit z maščobo, v kateri ga konfitiramo oziroma segrevamo.
Za konfitiranje je najbolje uporabiti manjši pekač ali manjšo ognjevarno posodo, v katero najprej položimo file, ki smo ga popoprali in posolili, nato pa ga zalijemo z oljem.
Dodamo še poljubne začimbe, strt strok ali dva česna in vse skupaj za 25-30 potisnemo v pečico, segreto na 80 stopinj Celzija.
Ko file doseže središčno temperaturo 45 stopinj Celzija, ga previdno odstranimo iz pekača in obrišemo s papirnatimi brisačkami, da odstranimo odvečno maščobo.
Divji in gojeni losos
Na sliki v ribarnici, na vrhu članka, držimo gojenega lososa, ki je bolj bled, z bistveno večjo vsebnostjo maščobe.
Divji losos na naši fotografiji ima bolj intenzivno barvo, z manj vidne maščobe.
Gojeni losos ima veliko koristi za naše zdravje, je navadno večje velikosti kot divji in občasno zagotavlja večjo količino omega-3 maščobnih kislin.
Gojeni in divji losos med prehranjevanjem iz vode, v kateri plavata, zaužijeta kontaminirane snovi.
Kljub dokazom, da nekatere od teh snovi pri človeku delujejo karcinogeno, pa so zdravstvene koristi uživanja lososa veliko višje od tveganja, povezanega z zaužitjem majhnih količin sintetičnih snovi, ki jih lahko vsebujejo.
Ribe in ribji izdelki pogosto vsebujejo sledi kovin.
Sledi drugih mineralov, ki jih še najdemo v lososu, so arzenik, kobalt železo in kadmij.
Vse od naštetih razen arzenika najdemo v višjih koncentracijah v divjem lososu.
Zaradi ekoloških in prehranskih razlik pa vseeno velja, da lahko gojeni losos vsebuje več potencialno škodljivih snovi oz.
Odraslim se priporoča uživanje dveh porcij rib z visoko vsebnostjo maščob, kot je losos, tedensko.
Izvor rib je pomemben zaradi regulacij, povezanih z njihovim hranjenjem.
Obe vrsti sicer lahko vsebujeta organske kontaminante, kot je živo srebro.
Možna rešitev leži v kombinaciji nakupa divjega in gojenega lososa, kadar se odločamo glede na koristi za zdravje in hkrati glede na ceno.
Hranilna vrednost lososa
Med pomembnejše polinenasičene maščobe štejemo omega-3 in omega-6 maščobni kislini.
Te igrajo pomembno vlogo v našem telesu in se posledično imenujejo esencialne maščobne kisline, saj jih nujno potrebujemo v naši prehrani.
Večina ljudi v današnjem času uživa preveliko količino omega-6 maščobne kisline, kar ni v ravnovesju z drugo omenjeno vrsto esencialne maščobne kisline.
Kot ugotovljeno, gojeni losos vsebuje več maščob kot divji losos in večji del teh maščob so omega-6 maščobne kisline.
Tako je pri gojenem lososu razmerje med omega-3 in omega-6 večje.
Ko potegnemo črto, pa je zaradi visoke vsebnosti omega-3, kvalitetnih proteinov in ostalih koristnih hranil, losos v vsakem primeru hranljiv in priporočen del naše prehrane.