Eksotična zelenjava in čili: značilne sorte ter gojenje

Čili sodi med paprike, torej med razhudnike. Gojimo ga seveda zaradi plodov, ki so lahko zelo ostrega ali pa blago ostrega okusa. Čili je zelenjava z ostrimi, koničastimi plodovi, s katerimi lahko pripravimo pekoče jedi.

Čeprav Slovenci nismo znani po pikantni hrani, pa je svet tudi k nam prinesel navdušenje nad vrtninami, ki imajo izrazit, pikanten, celo zelo pekoč okus. Poleg čilija lahko na vrtu ali v rastlinjaku pridelujemo tudi druge nenavadne rastline, kot sta čajota in sladki krompir.

Čili kot eksotična zelenjava

Čili pridelujemo na enak način, kakor papriko. Oblikujejo grmiček, listi pa so pecljati, enostavni in jajčasti. Cvetovi so majhni in se razvijejo, ko ima rastlina najmanj 5 listov. Koreninski sistem je zelo slabo razvit.

Plodovi so različnih barv in oblik. Ko zorijo, lahko spremenijo barve. Nekatere sorte imajo sprva vijolične, bele, rumene ali oranžne plodove, ki se ob popolni zrelosti obarvajo rdeče.

Čiliji potrebujejo veliko toplote in svetlobe. Paprike sodijo med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa potrebujejo še več toplote. Rastline sprva rastejo počasi, a to ni značilno za prav vse sorte.

Setev in vzgoja sadik

Čili gojimo na prostem in v rastlinjakih. V obeh primerih vzgajamo sadike, ki jih kasneje presajamo.

Čili pridelujemo na enak način, kakor papriko. S setvijo pričnemo nekoliko bolj zgodaj, za pridelavo v rastlinjaku lahko že v sredini januarja, za pridelavo na prostem pa v sredini februarja.

Rastline, ki bodo rasle v rastlinjakih, sejemo februarja. V mesecu marcu še imamo čas za setev rastlin, ki bodo rastle na prostem.

Semena sejemo na gosto v eno večjo posodico in kalimo na toplem mestu (najhitrejša kalitev je pri 25°C). Takoj ko vzklije, potrebuje svetlobo in nižjo temperaturo (15-20 °C).

Pri vzgoji sadik je potreben zelo svetel in seveda topel prostor. Zalivanje naj bo zelo skromno, saj jih preveč mokra zemlja hitro umori, posebej na začetku rasti.

Ko se klična lista zravnata, prepikiramo rastline v posamezne sadilne lončke/sadilne platoje. Izbiramo močne in dobro razvite rastline. Nerazvite raje zavržemo in s tem naredimo naravno selekcijo za boljši pridelek.

Pikiranje je zelo priporočljivo, saj z njim vzgojimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem.

Nekateri gojitelji se poslužujejo še tehnike šoka, da sadiko, ko je velika 2-3 cm iz substrata potegnejo ven in nato posadijo globoko nazaj, do vrhnjih listov. S tem se spodbudi razvoj močnejšega koreninskega sistema ter zaustavi visoko rast rastlin.

Vzgoja sorte Lila Luzi

Čili Lila Luzi raste zelo počasi, kar je značilno za vse čilije. Zato ga začnite vzgajati že januarja ali februarja.

Najprimernejše mesto za vzgajanje čilija je ogrevan rastlinjak ali obsijana okenska polica z mini rastlinjakom, saj vaš čili za klitje potrebuje temperature 20-24 °C.

Za vzgajanje svoje rastline uporabite posebno zemljo za vzgajanje, seme pa potisnite v zemljo približno 5 mm globoko.

Ko seme posadite, morate poskrbeti za trajno vlažnost zemlje. Za vlaženje zemlje je najbolje uporabiti razpršilko, saj pri tem ni nevarnosti, da bi majhna semena odplaknili.

Presajanje čilija

Presajamo ga v rastlinjake v drugi polovici aprila, na prosto pa v maju. Zato sadik na prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20. majem, v rastlinjak pa mogoče mesec dni prej.

Čili Lila Luzi lahko od sredine maja postavite tudi na prosto. Vendar še vedno potrebuje toplo in sončno lego, saj čili Lila Luzi preneha rasti, če temperatura pade pod 16 °C.

Sejane sadike čilija lahko pri presajanju iz lončka v zemljo posadimo globlje, kot je rasla v lončku, saj razvijejo dodatne korenine po steblu.

Cepljene sadike ne posadimo globlje, saj lahko pride do osamosvojitve cepljenega dela in propada podlage na katero je rastlina cepljena.

Sadiko z lončkom vred obrnemo in lonček stisnemo, da nam sadika ostane na dlani. Nato naredimo jamo, ki naj bo dvakratne velikosti sadilnega lončka.

V jamo nasujemo kompost. Nanj položimo sadiko in jo zasujemo z mešanico prsti in komposta. Sadiko tudi dobro zalijemo.

Razdalje med rastlinami

Med sadikami čilija v vrsti naj bo nekje 40 cm prostora in med vrstami 70 cm.

Dobro se obnesejo tudi, če so nasajene bolj gosto v skupine po dve ali tri, ker se tako podpirajo pri rasti. Pri cepljenih sadikah naj bodo razdalje še malo večje.

Sadike lahko vršičkamo in tako kontroliramo rast v višino. Lahko jih sadimo tudi ob oporo, da se pod težo plodov ne poležejo po tleh.

Nega, zalivanje in gnojenje

Čiliji potrebujejo precej vode in imajo zelo velike potrebe po hranilih.

Predvsem je pomembna oskrba z vodo v zgodnjem rastnem obdobju, ko nastavljajo plodove in cvetove.

Gnojimo jih predvsem z organskimi gnojili, v fazi tvorbe cvetov in plodov pa dodajamo mineralna gnojila s povečano količino kalija in dušika.

Dobro je, da tla zastremo s slamo ali črno folijo za prekrivanje tal, saj zadržuje toploto in vlago v tleh.

Čili Lila Luzi najbolje uspeva v rahlih in s hranili bogatih tleh. Kot vse ostale sorte čilija potrebuje tudi čili Lila Luzi veliko svetlobe in toplote.

Najbolje bo obrodil v rastlinjaku ali v bližini tople stene hiše. Čili Lila Luzi zelo dobro uspeva kot posodovka - ne glede na to, ali jo postavite v rastlinjak, na teraso ali na obsijan balkon.

Zadovoljen bo že z loncem s prostornino 10 do 20 litrov. Če pa želite čilije trajno gojiti v rastlinjaku, morate poskrbeti za zadostno zračenje, hkrati pa bodo ti čiliji potrebovali tudi več vode.

Bolezni, škodljivci in kolobar

Korenine čilija žal rade pojejo bramorji in voluharji. Zaradi vremenskih nihanj, glivičnih in bakterijskih okužb se pogosto pojavi gniloba na plodovih.

Ker sodi med razhudnike, moramo to upoštevati v planiranju kolobarja. Paprike in čiliji imajo veliko težav z virozami in škodljivci, zato je vsaj dvoletni kolobar obvezen, če želite te vrtnine pridelovati dalj časa.

Opraševanje in pridobivanje semena

Sladko postane pekoče: sorte čilija iz družine Capsicum anuum se lahko križajo tudi s sladkimi paprikami.

Vsi, ki si sami pridelujete seme, zato teh sort ne pridelujte v bližini sladke paprike in sladkih feferonov.

Izbrane sorte čilija

Čili Habanero Magnum

Čili Habanero Magnum je sorta zelo ostrega čilija z oranžnimi plodovi in obilnim pridelkom.

Je izboljšana različica tipa Habanero, ki je zelo pekoča sorta. Rastlina uspeva tudi pri nekoliko nižjih temperaturah.

Plodovi so zelo ostrega okusa in odlični za pripravo različnih čili omak. Na voljo je cepljena sadika.

Čili Orange Fire

Čili Orange Fire je sorta zelo ostrega čilija z oranžnimi plodovi, ki so veliki približno 3,5 x 2,5 centimetrov in tehtajo 15 gramov.

Rastlina je srednje bujna in pozno obrodi. Sorta je zelo pekoča - več kot 100 000 scovilov - in primerna za pripravo različnih čili omak.

Na voljo je sejana sadika.

Čili Yellow Devil

Čili Yellow Devil je sorta zelo ostrega čilija z rumenimi plodovi, ki so veliki 4 x 4 centimetrov in tehtajo 20 gramov.

Rastlina je srednje bujna in pozno obrodi. Sorta je zelo pekoča - več kot 100 000 scovilov - in primerna za pripravo različnih čili omak.

Čili Red Hell

Čili Red Hell je sorta trenutno najbolj pekočega čilija s svetleče rdečimi in koničastimi plodovi.

Rastlina je bujna in pozno obrodi. Plodovi so veliki približno 2 x 3 centimetrov in težki 10 gramov.

Sorta je hudo pekoča - več kot 923.000 scovilov.

Čili Lila Luzi

Čili Lila Luzi je še posebej rodoviten in hkrati vizualno popestri vaš vrt. Ime je dobil po svojem izstopajočem videzu.

Cvetovi, listi in nastavki ploda imajo vsi različne odtenke vijolične (lila). Ko sadeži nato zorijo, nenehno spreminjajo barvo.

Prvotna močna vijolična barva se najprej spremeni v belo-rumen odtenek, nato pa sadeži pridobijo oranžno barvo. Poberete jih lahko šele, ko postanejo rdeči.

S svojim spreminjanjem barve vam sadeži med poletnimi meseci priredijo pravi barvni spektakel.

Čajota oziroma krištofina

Nekateri čajoto (sechium edule), imenovano tudi krištofina (po Kolumbu) - njen plod je na prvi pogled videti kot bodičasta bučka - pridelujejo celo pri nas!

Rastlina pravzaprav res sodi v rod bučevk, izvira pa iz Srednje Amerike.

Užitni deli in priprava

Čajote lahko uživamo presne v solati, dušene, ocvrte, pečene, v juhah ali celo v pitah in kompotih.

Užitni so vsi deli rastline, predvsem pa listi, ki imajo diuretični in protivnetni učinek.

Uživamo jih lahko sveže kot solato ali namesto špinače, iz listov pa lahko pripravljamo tudi zdravilen čaj.

Mlade, čvrste poganjke lahko uporabljamo podobno kot šparglje, odebeljene dele korenin pa kot krompir.

Tudi do pol kilograma težki plodovi so hruškaste oblike. Bogati so z aminokislinami in vitaminom.

Meso je čvrsto, zeleno ali belo obarvano in prijetnega okusa, ki rahlo spominja na korenje.

Plodove je treba pred uporabo olupiti, saj se bodice tudi med kuhanjem ne zmehčajo.

Lupljenja se je najlaže lotiti v rokavicah, pomaga pa tudi, če plod nabodemo na vilico.

Nekatere vrste so s tudi z gladko lupino, vendar jih je pri nas težko dobiti.

V nasprotju z bučami ima čajota le eno veliko peško, ki jo je težko odstraniti, a je prav tako užitna in ima okus po oreških.

Sajenje in opora

Na prosto jo presadimo maja, potrebuje pa podobne rastne razmere kot buče - dobro pognojeno zemljo.

Ker vzpenjavka lahko zraste tudi več kot deset metrov, ji moramo nuditi oporo.

Najenostavneje jo je posaditi v bližino kakega drevesa ali ograje.

Shranjevanje in razmnoževanje

Jeseni čajote shranimo v hladen in temen prostor (da ne začnejo kliti). Kakšno pa pustimo, da prihodnjo pomlad iz nje vzgojimo novo rastlino.

Stari plodovi začnejo kliti sami od sebe, še hitreje pa pridemo do nove rastline, če plod delno zakopljemo v zemljo ali postavimo v vodo.

Sladki krompir

Gomolji sladkega krompirja (ipomoea batatas) morda rahlo spominjajo na navadni krompir, toda listi so popolnoma drugačni.

Rastlina izvira iz Južne Amerike in sodi v družino slakovk. Zanimivo je, da se je v Evropi uveljavila celo prej kot navaden krompir!

Gojenje sladkega krompirja

Sladki krompir dobro uspeva v krajih z dolgimi, vročimi poletji in ni posebej zahteven, tako da ga je mogoče pridelati tudi pri nas.

Vendar ga je priporočljivo saditi šele, ko imajo tla kakih 18 stopinj Celzija ali pa ga najprej gojimo v topli gredi.

Tudi ta rastlina je vzpenjavka, zato ji je treba namestiti oporo, saj na tak način zrastejo večji gomolji.

Rastlina je hkrati vrtu v okras, saj se postavlja z velikimi belimi cvetovi.

Užitnost in hranilna vrednost

Podolgovati gomolji sladkega krompirja vsebujejo veliko vlaknin, beta karoten, vitamine A, B, C in D, med minerali pa je v njih največ kalija in kalcija.

Primerni so tudi za diabetike, saj imajo nizek glikemični indeks.

Meso je lahko bele, rumene, roza, oranžne ali vijolične barve, podobno obarvana pa je tudi lupina.

Gomolji imajo rahlo sladek okus, ki spominja na kostanj.

Sladki krompir je užiten tudi surov, denimo, naribamo ga na solate.

Ko ga prerežemo, izloči bel mleček, ki pa seveda ni strupen.

Gomolje sicer uporabljamo podobno kot krompir. Treba je le upoštevati, da je čas kuhanja ali pečanja približno za polovico krajši.

Ker je sladkega okusa, se dobro obnese tudi za pripravo različnih sladic. Odličen je v kombinaciji z bananami.

Sladkega krompirja ni treba lupiti, saj je lupina mehka in tanka ter nima posebnega okusa. Poleg tega je v njej največ koristnih snovi.

Uporabni so tudi listi rastline, ki jih uporabljamo podobno kot špinačo.

Shranjevanje gomoljev

Gomolje je treba shranjevati v temnem in hladnem prostoru, vendar ne v hladilniku.

Pri nižjih temperaturah namreč otrdi lupina, poslabša pa se tudi okus.

Eksotične užitne rastline in plodovi Čila

Čile je geografski čudež in prava kmetijska velesila. Zaradi sredozemskega podnebja in edinstvene geografije država prideluje nekaj najbolj svežega in kakovostnega sadja na svetu.

Čilska narava je polna možnosti za pokušanje novih in zanimivih okusov. Od sadja do zelišč, gob in užitnih rastlin država ponuja edinstvene sestavine, ki lahko običajne jedi dvignejo na novo raven.

Posebej zanimive so naravne sestavine skrajnih območij Čila: San Pedro de Atacama na severu in Patagonija na jugu.

San Pedro de Atacama

San Pedro de Atacama je iz domačih sestavin in izvirnih kultur črpal veliko kulinaričnega navdiha.

Ko se sprehajate po vasi, pogosto najdete sladoledarne s presenetljivimi okusi, kot so kvinoja, rožič in začimba rica-rica.

Enako velja za lokalne restavracije, ki ponujajo goveji file na žaru z omako iz čañarja ali krompir, začinjen z rico-rico.

Lokalno pivo Solcoreña med številnimi različicami ponuja tudi pivo z okusom kaktusa copa-copa, čañarja ali rice-rice.

Čañar

Čañar (čilski palo verde) je trnat listopadni grm, katerega sladke plodove lahko uživamo sveže, kuhane ali pečene.

Priljubljen je sirup iz čañarja, ki se uporablja za sladkanje različnih jedi, vključno s sladicami in mesom.

Za pripravo tega sirupa zrele plodove skuhajo v vodi, nato jih pretlačijo in kuhajo, dokler se ne zgostijo do značilne sirupaste teksture.

Zrele plodove zmeljejo v čañarjevo moko, iz fermentiranih plodov pa izdelujejo alkoholno pijačo, imenovano čañar aloja.

Začimba rica-rica

Rica-rica je razširjen lokalni grm oziroma aromatično zelišče.

Njene liste in vejice uporabljajo za aromatiziranje mateja in čaja, posušene pa tudi kot začimbo za jedi in pripravo sladoleda.

Ima intenzivno aromo in svež okus, podoben meti.

Pingo-pingo

Pingo-pingo je edinstven grm, znan kot Atacamova viagra, ki naj bi imel afrodizične lastnosti.

Plodovi pingo-pinga so užitni, sočni in sladki, zato so primerni za pripravo sokov ali poparkov.

Čilski rožič

Plodove tega trnatega drevesa lahko uživamo sveže ali kuhane, njihov okus pa je prijetno sladek.

Uporabljamo jih lahko za pripravo medu ali jih zmeljemo v osvežilno pijačo.

Po fermentaciji jih lahko uporabimo za pripravo rožičeve aloje, čiče in celo kisa.

Beli rožič

Celulozo plodu belega rožiča lahko uživamo svežo ali jo zmeljemo v rožičevo moko.

Plod, razen semen in stroka, fermentirajo za pripravo pijače, imenovane rožičeva aloja.

Patagonija

Čilska Patagonija je še eno območje, ki je izkoristilo darove narave in starodavno znanje za razvoj gastronomije.

Mnogi so uživali v kislo-sladkem napitku iz magellanove češplje oziroma kalafata, okusni različici znamenitega pisco sourja, ali pa so se domov vrnili z magellanovimi sladkimi piškoti, marmeladami iz čilskega vinskega jagodičevja oziroma maquija ali sirupom iz jagodne mirte oziroma murte.

Magellanova češplja oziroma kalafat

Jagode tega zimzelenega grma so zelo priljubljene.

Jagode črno-modre barve in sladko-kislega okusa so glavne sestavine številnih sladkih ali slanih jedi, sokov, marmelad in sirupov ter jih lahko uživamo sveže ali kuhane.

Ta čilska barberry oziroma češplja, ki izvira iz Patagonije, ima prijeten kislo-sladek okus.

Po priljubljeni lokalni legendi je vsak, ki zaužije kalafat, usojen vrniti se v Patagonijo.

Čilska rabarbara

Stebla oziroma listne peclje uživamo sveže v solatah, običajno s soljo, njihov okus pa je kisel, osvežilen in precej trpek, drugačen od navadne rabarbare, ki je slajša.

Iz listov lahko s kuhanjem pripravimo pijačo, podobno limonadi.

Koščke nalke, namočene v sladkorju, postrežejo tudi kot sladico.

Čilska fuksija

Malo ljudi ve, da ima Fuchsia magellanica poleg tega, da je izjemna okrasna rastlina, tudi sladke užitne plodove, iz katerih nastajajo okusne marmelade in sokovi.

Uživamo jih lahko tudi sveže, vendar po zaužitju povzročijo rahlo srbenje v grlu.

Murta oziroma jagodna mirta

Ti rdeči plodovi se uporabljajo v številnih kulinaričnih pripravah.

Jagodne mirte so aromatične in jih lahko uživamo sveže ali iz njih pripravimo sokove, čičo, marmelade, sirupe, likerje, torte, bonbone in drugo slaščičarsko pecivo.

Plodove lahko tudi posušimo in jih ponudimo pozimi ali iz njih pripravimo alkoholne pijače, kot so mistela, cordial ali vino iz murte.

Tudi semena imajo kulinarično uporabo: uporabljajo jih za pripravo napitka, podobnega kavi, ali za pridobivanje olja.

Čilsko vinsko jagodičevje oziroma maqui

Maqui je znan kot čilsko super sadje zaradi svojih antioksidativnih lastnosti; uživamo ga lahko svežega ali dehidriranega, v sokovih, sladicah ali celo napitkih.

Maqui je temno vijolična jagoda, znana po izjemno visoki vsebnosti antioksidantov, ki daleč presega običajne jagode.

Predelamo ga lahko v sladko in osvežilno čičo z adstringentnimi in krepčilnimi lastnostmi, vendar je njegova poraba omejena, saj povzroča zaprtje.

Najdemo ga lahko kot prah maqui v trgovinah z zdravo prehrano, v sokovih in smutijih.

Jagoda chauchau

Luma je zimzeleno drevo, ki lahko zraste do 20 metrov; njeni plodovi so jagode, znane kot chauchau, ki jih uživamo sveže.

Uporabljajo jih tudi za pripravo omake, ki jo postrežejo s sladicami, in jih predelujejo v marmelado.

Fermentirane jagode uporabljajo za pripravo čiče in drugih domačih alkoholnih pijač.

Canelo

Semena drevesa canelo uporabljajo kot nadomestek za poper, saj jedem dodajo prijeten okus.

Semena posušijo in zmeljejo v aromatično in pikantno začimbo.

Drugi značilni čilski plodovi

Lúcuma

Lúcuma, znana kot »zlato Inkov«, je subtropski sadež, cenjen zaradi svojega edinstvenega okusa.

Le redko jo uživajo surovo. Namesto tega je glavna sestavina čilskih sladic, njen okus pa pogosto opisujejo kot mešanico javorjevega sirupa, karamele in sladkega krompirja.

Najpogostejši način pokušine je sladoled iz lúcume ali znamenita čilska sladica merengue con salsa de lúcuma, torej meringa z omako iz lúcume.

Sezona obiranja traja od junija do novembra.

Čirimója

Čirimója oziroma cherimoya izvira iz andskega višavja in je eden najbolj razkošnih sadežev na svetu.

Njena zelena srčasta lupina skriva mehko, belo in kremasto meso, zaradi česar je dobila vzdevek kremasto jabolko.

Okus je izrazito sladek in tropski.

Najboljša je sveža, zaužita z žlico, ali zmiksana v bogat sok, imenovan jugo de chirimoya, lahko pa jo zmešamo tudi s svežim pomarančnim sokom in pripravimo napitek chirimoya alegre.

Sladki pepino

Ime pepino dulce pomeni »sladka kumara«.

Plod izvira iz Andov, običajno je rumen z izrazitimi vijoličnimi progami in ima blag, osvežilen okus, ki spominja na mešanico medene melone in kumare.

Zaradi blagega okusa se uporablja v presenetljivo širokem razponu jedi, od solat in slanih juh do marmelad in sladic.

Čilski kalafat

Čilski kalafat, ki izvira iz Patagonije, ima prijeten kislo-sladek okus.

Grme kalafata lahko pogosto opazimo tudi v narodnem parku Torres del Paine.

Jagode običajno dozorijo med januarjem in marcem, v južnem poletju.

Murta

Murta je majhna aromatična jagoda, ki se uporablja v marmeladah in sladicah ter jo pogosto imenujejo čilska guava.

Piñones

Piñones so užitni pinjoli oziroma semena avtohtonega drevesa araukarije.

Jagoda in izdelki iz šipka

Pravi izvor vrtne jagode

Zgodba svetlo rdečih jagod, ki jih prodajajo po vsem svetu, se začne v Čilu.

V 18. stoletju je francoski vojaški inženir iz Čila v Evropo prinesel primerke tega sadeža, kjer so ga pozneje po naključju križali z manjšo severnoameriško travniško jagodo.

To križanje je ustvarilo večjo, danes povsod priljubljeno rdečo vrtno jagodo.

Na lokalnih tržnicah je mogoče poiskati avtohtono belo različico.

Marmelada iz šipka

Marmelado iz šipka oziroma Rosa Mosqueta prodajajo po vsej državi, še posebej na jugu in na tržnicah Mapučev.

Ima trpek, sladek okus in je odličen vir vitamina C.

Rosa Mosqueta je zelo uporabna tudi v negi kože.

Kako čilske sestavine uporabljajo v kulinariki

Čilska kuhinja uporablja domače sadje, zelišča in semena tako v sladkih kot v slanih pripravah.

• Čañar uporabljajo za sirupe, sladice, mesne jedi, moko in fermentirane pijače.
• Rica-rica se uporablja kot zeliščna aroma, začimba, dodatek mateju, čaju in sladoledu.
• Kalafat je primeren za sokove, marmelade, sirupe, sladke jedi in slane jedi.
• Murta se uporablja v sokovih, marmeladah, sirupih, likerjih, tortah, bonbonih in alkoholnih pijačah.
• Maqui je primeren za sokove, sladice, smutije in dehidrirane izdelke.
• Semena canela lahko nadomestijo poper.
• Lúcuma je posebno primerna za sladoled in sladice.
• Čirimójo uživamo svežo ali jo uporabimo za pripravo sokov.
• Sladki pepino se uporablja v solatah, juhah, marmeladah in sladicah.

Čile ima poleg sadja tudi veliko zdravilnih rastlin, ki so bile tisočletja temelj tradicionalnega zdravilstva staroselskih ljudstev, zlasti Mapučev.

Za doživetje širine te dežele je mogoče poleg kremaste lúcume in trpke jagode maqui okušati tudi cvetlični med ulmo ter grenak poparek bolda.

tags: #eksoticna #zelenjava #cile