V zadnjem času smo zasledili, tako iz prve roke ali kot govorice, da so se posamezniki in posameznice različnih starosti odločili za izobraževanje, katerega končni cilj je bil postati voznik avtobusa. Razlog je bil v vseh primerih precej logičen: tako rekoč zagotovljena služba, ker naj bi bilo povpraševanje precej veliko. Seveda je bilo vsem skupno tudi, da so imeli precej veliko željo po opravljanju tovrstnega poklica.
Ta je v tem primeru vseeno ključna, saj tako odgovorno in zahtevno delo ne more in ne sme biti »izhod v sili«. Omenjeno je bila tudi dobra iztočnica za pričujoči članek, saj so vozniki avtobusov navsezadnje tisti, ki jim veliko ljudi domala vsakodnevno, skoraj vsak izmed nas pa vsaj nekajkrat na leto zaupa, da jih in nas bodo varno prepeljali od točke A do B.
Povečano povpraševanje po voznikih avtobusov
Najprej smo torej preverili, če je delovnih mest za voznike avtobusa dejansko več, kot je ponudbe. Dobili smo podobne, a ne ravno enake odgovore.
Igor Klobasa, strokovni vodja avtošole Ježica, v kateri tudi šolajo prihodnje voznike avtobusov, na primer pravi, da je potreba po tovrstnih voznikih res vsako leto večja, ker je zanimanje za opravljanje izpita kljub temu že več let enako, pa je podhranjenost zelo velika.
»In to ne samo na nacionalni, temveč tudi na evropski ravni. V zadnjem obdobju se zato dejansko srečujemo tudi z mnogimi, ki v tem vidijo zanesljivo službo.«
Stanje pri zaposlovalcih
Kaj pa pravijo pri zaposlovalcih?
Pri Arriva Slovenija, največji skupini avtobusnih podjetij v Sloveniji, so nam povedali, da v tem trenutku ponudba na trgu dela v večji meri zadosti potrebam delovnega procesa v njihovih podjetjih, z največ izzivi pri pridobivanju novih kadrov pa se soočajo na območju Gorenjske.
»Želimo pritegniti tudi tiste, ki trenutno še nimajo ustrezne kategorije vozniškega izpita. Kandidatom ponujamo možnost sofinanciranja pridobitve vozniškega dovoljenja D1 in D-kategorije ali D-kategorije, vključno s temeljno kvalifikacijo,« so še dodali pri Arrivi.
Direktor Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Peter Horvat pa je povedal, da je stanje pri iskanju voznikov za njihove potrebe odvisno od gospodarske rasti, trenutnega povpraševanja, potreb in sorodnih dejavnikov, ki pa se stalno spreminjajo.
| Delodajalec oziroma organizacija | Informacija |
|---|---|
| Avtošola Ježica | Potreba po voznikih avtobusov je vsako leto večja. |
| Arriva Slovenija | Največ izzivov pri pridobivanju novih kadrov je na območju Gorenjske. |
| Ljubljanski potniški promet | Potrebe po voznikih so odvisne od gospodarske rasti, povpraševanja in drugih dejavnikov. |
Pogoji za poklic voznika avtobusa
Kdor želi postati voznik avtobusa, mora izpolnjevati določene pogoje, in sicer že zgolj za to, da se opravljanja izpita sploh lahko loti.
Igor Klobasa je razložil: »Ti so denimo dopolnjenih 24 let starosti in opravljen vozniški izpit kategorije C oziroma s spričevalom, ki potrjuje temeljno kvalifikacijo, lahko dopolnjenih 21 let, pa dobra telesna in duševna kondicija, saj recimo oseba z barvno slepoto, težavami s sladkorjem ali krvnim tlakom, ne bo dobila zdravniškega spričevala.«
Izobraževanje v avtošoli lahko začnete pol leta pred dopolnjeno zahtevano starostjo.
Osnovne zahteve za pristop k izpitu
- dopolnjenih 24 let starosti in opravljen vozniški izpit kategorije C;
- s spričevalom, ki potrjuje temeljno kvalifikacijo, lahko dopolnjenih 21 let;
- dobra telesna in duševna kondicija;
- zdravniško spričevalo;
- preizkus znanja iz prve pomoči;
- opravljen tečaj cestnoprometnih predpisov v avtošoli.
Zdravstvena sposobnost je pri tem pomemben del postopka, saj oseba z barvno slepoto, težavami s sladkorjem ali krvnim tlakom ne bo dobila zdravniškega spričevala.
Potek izobraževanja in opravljanja izpita
Igor Klobasa je opisal tudi sam potek izobraževanja. Kandidat po prijavi v avtošoli začne teoretični del ali tečaj cestnoprometnih predpisov, ki traja osem šolskih ur.
Ko opravi izpit na izpitnem centru, začne s praktičnim delom izobraževanja - vožnjo.
»Izpit je nato sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela.«
»Oba izpita se opravljata v izpitnih centrih, ki so pod okriljem Javne agencije za varnost v prometu (AVP).«
Pred opravljanjem teoretičnega dela morate imeti opravljen tečaj cestnoprometnih predpisov v avtošoli, preizkus znanja iz prve pomoči in zdravniško spričevalo ter dopolnjeno zahtevano starost.
Praktični del se opravlja po najmanj 20 urah vožnje v avtošoli.
Koraki izobraževanja
- Prijava v avtošoli.
- Teoretični del oziroma tečaj cestnoprometnih predpisov, ki traja osem šolskih ur.
- Preizkus znanja iz prve pomoči.
- Pridobitev zdravniškega spričevala.
- Opravljanje teoretičnega izpita v izpitnem centru pod okriljem AVP.
- Praktično usposabljanje v avtošoli.
- Najmanj 20 ur vožnje v avtošoli.
- Opravljanje praktičnega izpita v izpitnem centru.
Cena pridobitve vozniškega dovoljenja
»Cena vsega skupaj pa je med 1600 in 2000 evri,« je še dodal Klobasa.
Pri Arrivi Slovenija kandidatom ponujajo možnost sofinanciranja pridobitve vozniškega dovoljenja D1 in D-kategorije ali D-kategorije, vključno s temeljno kvalifikacijo.
| Del izobraževanja | Podatek |
|---|---|
| Tečaj cestnoprometnih predpisov | osem šolskih ur |
| Praktično usposabljanje | najmanj 20 ur vožnje v avtošoli |
| Skupna cena | med 1600 in 2000 evri |
Neprekinjeno izobraževanje in dodatne zahteve
Ko izpit posameznik enkrat ima, je seveda treba zadostiti še številnim pogojem, ki jih zahteva posamezen delodajalec in se med seboj tudi razlikujejo.
Pomembno je poudariti, da se izobraževanje z izpitom niti približno ne zaključi, saj vseskozi sledijo obvezna dodatna dopolnjevanja in osveževanja znanja.
Poleg formalno predpisanih pa mora voznik izpolnjevati še cel kup neformalnih pogojev.
»Poleg dobrega vida in sluha, znanj in odličnih veščin vožnje morajo imeti voznice in vozniki avtobusov razvit tudi izreden čut za potrebe drugih ljudi.«
Posamezni delodajalci lahko poleg zakonsko določenih pogojev zahtevajo še dodatne pogoje, ki se med podjetji razlikujejo in jih je preveč, da bi jih naštevali.
Zahtevnost dela in varnostni protokoli
Delo voznika avtobusa je zahtevno tudi v smislu, da niti slučajno ne gre za klasičen poklic »od osmih do štirih«, temveč za večizmensko delo, ki vseskozi zahteva stoodstotno zbranost.
Zato morajo vozniki skrbeti tudi za stalno primerno pripravljenost: spočitost, neprisotnost alkohola ali drugih substanc v krvi.
Voznik avtobusa je odgovoren za varno prevažanje potnikov, zato so zbranost, telesna pripravljenost in treznost nujni del opravljanja poklica.
»Preverjanje prisotnosti alkohola opravljata tako interna kot zunanja kontrolna služba, pri čemer so lahko preverjanja ob različnih časih, dneh in na različnih krajih,« pravijo pri Arrivi.
Peter Horvat z LPP pa dodaja: »V skladu z veljavno zakonodajo se izvajajo tudi nenapovedane kontrole. Poleg navedenega so vozniki v vsakodnevnem kontaktu s prometniki in kontrolorji. V primeru kakršnega koli suma se voznika napoti na ustrezno kontrolo oziroma pregled.«
Pripravljenost voznika
- spočitek;
- stoodstotna zbranost;
- neprisotnost alkohola v krvi;
- neprisotnost drugih substanc v krvi;
- dober vid in sluh;
- znanje in odlične veščine vožnje;
- izreden čut za potrebe drugih ljudi.
Kontrola alkohola in nenapovedani pregledi
Preverjanje prisotnosti alkohola opravljata tako interna kot zunanja kontrolna služba.
Preverjanja so lahko ob različnih časih, dneh in na različnih krajih.
V skladu z veljavno zakonodajo se izvajajo tudi nenapovedane kontrole.
Vozniki so v vsakodnevnem kontaktu s prometniki in kontrolorji, v primeru kakršnega koli suma pa se voznika napoti na ustrezno kontrolo oziroma pregled.
Ženske v poklicu voznika avtobusa
Poklic voznika avtobusa se kar malce stereotipno povezuje z moškim spolom, a je dejstvo, da se zanj zanima in ga tudi dejansko opravlja vedno več žensk.
To so nam potrdili prav vsi naši sogovorniki.
Trenutno stanje je pri skupini Arriva denimo takšno, da 25 voznic predstavlja slabe štiri odstotke vseh.
Pri LPP pa 14 voznic predstavlja 2,4 odstotka vseh, ki pri LPP opravljajo poklic voznika avtobusa.
| Podjetje | Število voznic | Delež |
|---|---|---|
| Arriva Slovenija | 25 voznic | slabe štiri odstotke vseh |
| LPP | 14 voznic | 2,4 odstotka vseh, ki pri LPP opravljajo poklic voznika avtobusa |
Odgovornost kot temelj poklica
Razlog za odločitev za ta poklic je bil v vseh primerih precej logičen: tako rekoč zagotovljena služba, ker naj bi bilo povpraševanje precej veliko.
Vendar želja po opravljanju tovrstnega poklica ostaja ključna, saj tako odgovorno in zahtevno delo ne more in ne sme biti »izhod v sili«.
Vozniki avtobusov so tisti, ki jim veliko ljudi domala vsakodnevno, skoraj vsak izmed nas pa vsaj nekajkrat na leto zaupa, da jih in nas bodo varno prepeljali od točke A do B.
Prav zato poklic poleg vozniškega znanja zahteva tudi dobro telesno in duševno kondicijo, stalno pripravljenost, spoštovanje varnostnih pravil ter izreden čut za potrebe drugih ljudi.