Da, če jo pravilno shranite, je pica običajno dobra 3-4 dni. Pri tem so najpomembnejši hitro hlajenje, ustrezna temperatura, zaščita pred izsušitvijo in preverjanje znakov kvarjenja.
Pravilno shranjevanje pice pomeni veliko razliko med okusnim kosom naslednji dan in razmočenim razočaranjem. Zrakotesno shranjevanje, pravilno hlajenje in celo vakuumsko zapiranje lahko podaljšajo življenjsko dobo vaše pice, hkrati pa ohranijo njen okus, kot je bil, ko je prišla iz pečice.
Kako dolgo je pica dobra v hladilniku?
Če pico pravilno shranite v hladilniku, naj bi bila dobra 3-4 dni.
Če želite ohraniti ostanke pice varne in okusne, jo shranite v hladilniku pri 37°F (3 °C) in jo pojejte v 3-4 dneh.
Rok 3-4 dni velja za pico, ki je bila ustrezno ohlajena, zaščitena pred zrakom in shranjena pri približno 3 °C. Pica, ki je bila dlje časa na sobni temperaturi, je lahko nevarna tudi takrat, ko na videz še ni pokvarjena.
Zakaj je temperatura pomembna?
Za ohranjanje kakovosti pice v hladilniku vzdržujte temperaturo 3 °C in 35-50 % vlažnost zraka.
Hladilniki brez zmrzali pomagajo uravnavati vlago - če je preveč, je skorja mokra, če je premalo, pa se izsuši.
Vroča pica zadržuje vlago, zaradi česar postane skorja kašasta. Pred shranjevanjem pustite, da se pica popolnoma ohladi.
❌ Nevarno - nevarnost rasti bakterij.
To pa ne pomeni, da mora pica več ur stati na kuhinjskem pultu. Ko se popolnoma ohladi, jo čim prej shranite v hladilnik.
Najboljši načini shranjevanja pice
Zrakotesna posoda
Zrakotesne posode so najboljši način shranjevanja ostankov pice, saj ohranijo svežino in so varne za uživanje.
Rezine pice zavijte v plastično folijo ali aluminijasto folijo, preden jih položite v neprodušno posodo.
To preprečuje izgubo vlage in absorbira neželene vonjave.
Rezine zložite tako, da se čim manj poškodujejo, posodo pa po zaprtju postavite v hladilnik.
Vakuumsko zapiranje
Za največjo svežino priporočamo, da vakuumsko zaprete ostanke pice.
Po naših izkušnjah vakuumsko zaprta pica ostane sveža približno dvakrat dlje kot pica, shranjena v običajnih posodah.
Vakuumsko zapiranje je smiselno predvsem takrat, ko želite pico shraniti za daljši čas, vendar tudi pri tem preverite njen vonj, videz in teksturo, preden jo zaužijete.
Folija in posoda
Če nimate vakuumskega aparata, rezine najprej tesno ovijte v plastično ali aluminijasto folijo, nato pa jih shranite v neprodušno posodo.
| Način shranjevanja | Glavna prednost |
|---|---|
| Neprodušna posoda | Ohrani svežino in zmanjša vpijanje vonjav |
| Plastična folija | Preprečuje izgubo vlage |
| Aluminijasta folija | Zaščiti posamezne rezine |
| Vakuumsko zapiranje | Pica ostane sveža približno dvakrat dlje kot v običajnih posodah |
Ali kakovost sestavin vpliva na obstojnost?
Pica, narejena iz svežih in kakovostnih sestavin, bo trajala dlje.
Sveža mocarela je obstojnejša od topljenega sira.
Pri shranjevanju bodite posebej pozorni na dodatke. Meso, sir, zelenjava in vlažne omake lahko vplivajo na teksturo in hitrost kvarjenja.
Pozorno pazite na dodatke za pico.
Meso, ki postane sivo ali se na njem naredi sluzasta prevleka, je treba odstraniti.
Na siru ne sme biti čudnih lis ali nejasnih lis.
PRIPOROČILO: Posebno pozornost namenite skorji pice - običajno se najprej pokvari.
Kako prepoznati pokvarjeno pico?
Nihče ne želi ugrizniti pokvarjene pice, toda kako veste, kdaj je čas, da jo zavržete?
Tudi če je bila pica pravilno shranjena, ne bo trajala večno.
Neprijeten vonj
Preden preverite vidne znake kvarjenja pice, jo povonjajte.
Sveža pica mora dišati po mešanici sira, zelišč in prelivov.
Če opazite nenavadne ali neprijetne vonjave, ki jih ni bilo, ko je bila pica sveža, vam svetujemo, da jo zavržete.
Spremembe videza
Meso, ki postane sivo ali se na njem naredi sluzasta prevleka, je treba odstraniti.
Na siru ne sme biti čudnih lis ali nejasnih lis.
Če so na skorji, siru ali dodatkih vidne nenavadne spremembe, pice ne zaužijte.
Spremembe teksture
Spremembe teksture pice so ključni znaki, ki vam povedo, kdaj je pica slaba.
Skorja lahko zaradi vlage postane kašasta, zaradi izsušitve pa trda. Sama sprememba teksture še ne pomeni nujno kvarjenja, vendar je pomembna skupaj z vonjem in videzom.
Ali lahko pico zamrznete?
Naredi celo pa jo zamrzni...
Ja, seveda ga lahko zamrznete.
Za največjo svežino je najboljša možnost vakuumsko zapiranje, neprepustne posode pa so priročna rešitev za vsakodnevno shranjevanje.
Če želite pico shraniti za daljši čas, jo lahko zamrznete v ustrezno zaščiteni embalaži. Pred zamrzovanjem naj bo popolnoma ohlajena.
Kako ponovno segreti pico?
Ponovno segrevate pico? Ne dovolite, da jo uniči mikrovalovna pečica!
Pri segrevanju preskočite mikrovalovno pečico, saj se skorja razmoči.
Za boljšo teksturo pico segrejte v pečici, na ponvi ali na drugem načinu, pri katerem se lahko dno ponovno zapeče.
Pri segrevanju preverite, da je sredica dovolj vroča, dodatki pa ne kažejo znakov kvarjenja.
Kako preprečiti, da bi ostanki pice postali razmočeni?
Vroča pica zadržuje vlago, zaradi česar postane skorja kašasta. Pred shranjevanjem pustite, da se pica popolnoma ohladi.
Rezine pice zavijte v plastično folijo ali aluminijasto folijo, preden jih položite v neprodušno posodo.
To preprečuje izgubo vlage in absorbira neželene vonjave.
Pri ponovnem segrevanju preskočite mikrovalovno pečico, saj se skorja razmoči.
Če je bila pica že ob pripravi zelo obložena ali je vsebovala veliko tekočine, bo njena skorja v hladilniku hitreje izgubila hrustljavost.
Kako pripraviti pico, ki bo tudi naslednji dan boljša?
Domača pica je pogosto predmet pogovorov, tihega tekmovanja med znanci in neštetih poskusov, da bi bila čim bolj podobna tisti iz dobrih picerij.
Ne glede na to s čim je obložena pica, najpomembnejše je testo.
Zame je perfektno testo za pico navzven hrustljavo, znotraj pa mehko, okusno in puhasto.
Razlika med povprečno in res odlično pico pa ne leži v zapletenih sestavinah, temveč v nekaj ključnih detajlih.
Profesionalni peki pice dobro vedo, da je največji trik v potrpežljivosti, pravilnem vzhajanju testa, visoki temperaturi in pravilnem zaporedju dodajanja sestavin.
Počasno vzhajanje
Zakaj je testo v picerijah mehko in hrustljavo. Običajno ga pripravijo dan prej ali zjutraj in potem le-to počiva in počasi vzhaja v hladilniku.
Testo postane super elastično, voljno!
Največja napaka pri domači pici? Prehitro pripravljeno testo.
Za pripravo dobrega testa uporabite le malo kvasa (npr. 2 g suhega kvasa na 500 g moke) in testo vzhajajte počasi - v hladilniku čez noč ali celo 24-48 ur.
Tako boste razvili odličen okus in lažje prebavljivo strukturo.
Če testo omesimo dan prej in ga pustimo, da v hladilniku počasi vzhaja, bo boljše.
Če testo pripravite za isti dan, ga lahko razdelite na porcije v plastične posode s pokrovčkom in jih zaprete.
Metoda 300-3-3
Med številnimi tehnikami obstaja ena, ki jo marsikdo spregleda, čeprav je izjemno preprosta in daje odlične rezultate.
Imenuje se metoda 300-3-3 in temelji na pripravi predtesta, ki naredi testo bolj aromatično, elastično in izjemno prijetno za raztegovanje.
Tristo gramov moke, tristo gramov vode in trije grami kvasa ter trije grami medu ustvarijo fermentirano podlago, ki izboljša strukturo in aromo pice.
Predtesto razvije okus, da testu lahkotnost in poskrbi, da je pica prijetno prebavljiva.
Tri številke predstavljajo jedro metode.
Tako 300 gramov moke se poveže s 300 mililitri hladne vode.
Vanjo zamšajte tri grame kvasa in tri grame medu.
Hladna voda upočasni delo kvasovk, zaradi česar je predtesto stabilno in prijetno za uporabo.
Sistem se lepo prilagodi domačim razmeram, saj je primeren za pripravo čez noč.
Predtesto 300-3-3
Za pripravo predtesta potrebujemo:
- 300 g moke
- 300 ml hladne vode
- 3 g kvasa
- 3 g medu
Vse sestavine prelijemo v posodo in nežno premešamo, dokler ne izginejo vsi suhi deli.
Masa bo tekoča, zato je ni treba gnesti.
Posodo pokrijemo in pustimo, da počiva.
Najprej približno eno uro na sobni temperaturi, nato pa osem do dvanajst ur v hladilniku.
Predtesto bo naraslo, mehurčki bodo vidni, površina pa bo svetlejša.
To pomeni, da je pripravljeno za uporabo.
Predtesto mora dišati prijetno, nikakor ostro.
Če je mešanica preveč padla, je fermentacija trajala predolgo, če pa je popolnoma ravna, jo je treba pustiti še nekaj časa.
Najboljši rezultat dobimo, ko je predtesto na vrhuncu ali tik pred tem, da bi se začelo počasi sesedati.
Končno testo za štiri pice
Iz predtesta pripravimo testo za približno štiri pice srednje velikosti.
Za to potrebujemo:
- Vse predtesto
- 400 g moke
- 120 do 150 g vode
- 20 g soli
- 15 do 20 g olivnega olja
Najprej zmešamo predtesto in večji del vode.
Dodamo polovico moke, premešamo in pustimo, da moka vpije tekočino.
To fazo imenujemo avtoliza.
Omogoča, da se gluten začne spontano razvijati.
Nato dodamo preostalo moko, sol in še nekaj vode.
Testo gnetemo toliko časa, da postane gladko in elastično.
Dodatek olja ustvari svilnat občutek in mehko strukturo.
Testo počiva od 60 do 90 minut.
Med počitkom ga dvakrat raztegnemo in prepognemo.
Testo razdelimo na štiri približno enako velike dele.
Vsakega nežno oblikujemo v kroglico, ki naj ima napeto površino.
Kroglice naj vzhajajo vsaj dve uri na sobni temperaturi.
Lahko jih damo tudi v hladilnik in pustimo še dodatnih dvajset do štirideset ur.
Štirje triki za boljše testo
- testo naj bo mehkejše omešeno kot običajno - dodamo malce več tekočine
- gnetemo ga vsaj 20 minut oz. dokler se ne začne svetiti
- temperatura pečice naj bo maksimum, ki ga prenese
- krušna plošča - glinena ali šamotna
Dobro pregneteno testo se rahlo sveti - kot če bi od vsega gnetenja zašvicalo - na srečo je gluten začel opravljati svoje delo.
Testo je tako bolj elastično in ima večjo sposobnost zadrževanja plinov v testu.
Če testo raztegujete prehitro in pregrobo, se ponavadi delajo luknje v testu, ki jih težko zakrpate.
Če testo ni dovolj vzhajano in če ga hočete na silo raztegniti, nastanejo luknje.
Pečenje domače pice
Domača pečica naj bo ogreta na najvišjo možno temperaturo.
Če imate pečico, ki gre do 250 stopinj Celzija - izkoristite to možnost!
Še boljše: uporabite kamen za peko ali jekleno ploščo, da dobite hrustljavo dno.
Pred peko pice naj bo pečica dobro ogreta!
Kamen ali jeklo je idealno za peko, saj hitro prevaja toploto.
Če nimamo kamna za pečenje kruha, lahko uporabimo kar pekač.
Damo ga na vrhnjo rešetko, pečico vključimo na najvišjo temperaturo in jo segrevamo vsaj 30 minut.
Pica naj se peče približno sedem do deset minut, odvisno od moči pečice.
Sir naj se stopi, rob pa naj zlato porjavi.
Testo postane trdo, če ga pečete predolgo na nizki temperaturi.
Se izsuši.
Omaka, sir in dodatki
Paradižnikova omaka naj bo preprosta.
Dovolj je kakovosten pire iz pelatov.
Namesto že pripravljene omake uporabite preprosto različico: zmečkajte konzervirane pelate s ščepcem soli in olivnim oljem - brez kuhanja!
Sir naj bo svež in hitro topen.
Kar se tiče sira, je mocarela zame najboljša izbira.
Je mehka, ni tako mastna, pa lepo se razteče, zapeče.
Ker ima mozzarella precej vode, priporočam, da se jo da že nekaj ur prej na cedilo, da vsa nepotrebna tekočina odteče.
Dodatki naj ne bodo pretežki, da se sredica ne razmoči.
Pri pripravi pice upoštevajte preprost nasvet: manj je več.
Sveže sestavine, kot so bazilika, rukola, pršut, češnjevi paradižniki, burrata ali kakovostno olivno olje, dodajte po peki, da ohranite najboljše okuse in teksture.
Če želite pico pripraviti vnaprej
Pripravim jo čisto do končne faze - se pravi, da je samo še za v pečico dat - in jo dam v zamrzovalnik.
Ko je čas za kosilo, vzamem pekač s pico iz zamrzovalnika, prižgem pečico, ko se ta segreje na potrebno temperaturo, dam pico noter in jo pečem toliko časa, kot če bi bila sveže pripravljena.
Pri meni je to 15 minut na temperaturi 230ºC - program pizza ali z ventilatorjem.
Druga možnost je, da pripravite samo testo, ga zavijete v vrečko in shranite v hladilnik.
Naredi raje samo testo, zavij ga v vrečko in v hladilnik.
Če želite testo zamrzniti, ga nekateri zamrzujejo tudi kvašene rogljičke.
Vendar zamrznite že vzhajano in razvlečeno testo, da bo potem priprava hitrejša.
Če naredimo pico in nam morda ni uspela oblika in jo želimo popraviti, takoj ne bo šlo.
Bo treba testo zmešati in počakati 20 minut.
Praktični napotki za delo s testom
Preden bomo kar koli delali z vzhajanim testom, si dobro naoljimo roke.
Testo z rokami nežno razvlečemo, oblikujemo z dlanmi na papirju za peko ali pomokanem lesenem loparju.
Zakaj si naoljimo roke? Testo se lepše razvleče, poleg tega pa bo takšno testo preprečilo, da bi testo vpilo vlago iz obloge.
Testo pustimo počivati kakšnih 10-20 minut in šele nato ga premažemo s pelati oz. ga obložimo.
Če nimamo kamna za pečenje kruha, lahko uporabimo kar pekač.
Pečete lahko tudi v pekaču, ker po mojih izkušnjah kamen ni nujno potreben.
Če se pica pri prelaganju prilepi na lopar, malo moke dajte na leseno ploščo in na to daste pico.
Za bolj hrustljav okus pa pol moke in pol koruznega zdroba.
Če je priprava na loparju nepraktična, se lahko pica peče kar s peki papirjem.
Pri temperaturi 300 stopinj se s peki papirjem nič hudega ne bo zgodilo.
Malo bodo počrneli vogali, to pa je vse.
Najpomembnejše pri tretji dan stari pici
- Če je bila pravilno shranjena v hladilniku, je pica običajno dobra 3-4 dni.
- Pred shranjevanjem pustite, da se pica popolnoma ohladi.
- Rezine zavijte v folijo in jih položite v neprodušno posodo.
- Za najdaljšo svežino uporabite vakuumsko zapiranje.
- Pred zaužitjem preverite vonj, videz in teksturo.
- Če opazite neprijetne vonjave, sive ali sluzaste mesne dodatke oziroma nenavadne lise na siru, pico zavrzite.
- Pri segrevanju preskočite mikrovalovno pečico, saj se skorja razmoči.
