Pravilni ukrepi za ohranjanje pitne in čiste vode

Čista pitna voda je temelj zdravja in dobrobiti naših celic ter celotnega telesa. Vsaka celica v našem telesu potrebuje vodo za pravilno delovanje, transport hranil, odstranjevanje odpadnih snovi in vzdrževanje ravnovesja tekočin.

Pitna voda mora biti čista in bistra, se pravi brez barve, vonja in okusa, o morebitni onesnaženosti pa vas mora upravljavec oziroma lokalna skupnost obvestiti. V Sloveniji imamo veliko srečo, da je kakovost naravnih vodnih virov tako dobra, da praviloma niso potrebni zahtevni postopki priprave pitne vode.

Kaj pomeni, da je voda pitna in čista

Vsekakor je pomembno vedeti, kaj pomeni, da je voda čista. Na prvi pogled je voda lahko popolnoma bistra, vendar to še ne pomeni, da je varna za pitje.

Na svoji poti kroženja v naravi voda raztaplja in sprejema številne snovi ter mikroorganizme, ki morajo biti v takih koncentracijah, da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.

Voda je zelo dobro topilo, zato so v njej skoraj vedno raztopljene različne snovi. Vsebnost različnih snovi se razlikuje glede na območje vodnega vira.

»Surovo« vodo iz naravnih virov morajo pripraviti tako, da je ustrezna za vsakdanjo rabo, torej da je pitna. Pravilnik o pitni vodi določa, da ima za oskrbo prednost voda, za katero priprava ni potrebna.

V Sloveniji mora pitna voda ustrezati zahtevam, določenim s Pravilnikom o pitni vodi.

Kako se zagotavlja varnost pitne vode

Skoraj vso pitno vodo v Sloveniji dobimo iz podzemnih voda. V Sloveniji imamo veliko srečo, da je kakovost naravnih vodnih virov tako dobra, da praviloma niso potrebni zahtevni postopki priprave pitne vode.

V nekaterih vodovodih priprava vode ni potrebna. »Imamo pa v Sloveniji še eno posebnost, saj so nekateri viri pitne vode tako čisti, da priprava ni potrebna, na primer na Ljubljanskem polju, od koder se s pitno vodo oskrbuje skoraj cela Ljubljana. Ravno tako je v Mariboru in še ponekod, tako da ocenjujemo, da se približno tretjina prebivalcev oskrbuje s tako kakovostno vodo, da priprava ni potrebna,« je pojasnila Galetova.

Voda iz vodovodov, ki oskrbujejo 500 in več prebivalcev, je praviloma zdravstveno ustrezna in varna, le redko se najde kakšen primer, kjer ni.

Vsak upravljavec se sam odloči, katere vrste priprave vode bo izbral glede na značilnosti surove vode, ki jo črpa.

Če surova voda iz vodnega vira ni ustrezna, jo je potrebno pred distribuiranjem v omrežje ustrezno obdelati.

Nadzor in laboratorijsko preverjanje

Odvzem vzorca vode iz okolja ali vodovodnega omrežja je natančno predpisan, prav tako morajo biti natančne vse meritve.

Vzorčenje se izvaja sladko z načrtom vzorčenja glede na HACCP načrt.

Nad kakovostjo naše pitne vode bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje, na terenu pa monitoring, ki je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi, izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Ob monitoringu so na 870 oskrbovalnih območjih zbrali kar 3145 vzorcev pitne vode. Ugotovili so, da so bili na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5000 prebivalcev, vsi odvzeti vzorci v skladu s Pravilnikom o pitni vodi.

Več težav je na najmanjših oskrbovalnih območjih, od koder pitno vodo dobiva od 50 do 500 prebivalcev. Tam so analize pokazale nekaj neskladnih vzorcev, a večina (+95 %) je bila v sprejemljivih mejah, ki jih določa pravilnik.

Vzrok neskladnosti pitne vode je bila v večini primerov prisotnost mikroorganizmov v številu, ki presega predpisano mejno vrednost.

Najpogostejši vzroki onesnaženja

Največjo nevarnost za mikrobiološko onesnaženje pitne vode predstavljajo človeški in živalski iztrebki, ki pridejo v stik z vodnimi viri, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo.

Ob tem ne gre zanemariti izpostavljenosti vode mikrobiološkemu onesnaženju sistemov za oskrbo s pitno vodo, do katerega lahko pride ob pojavu biofilmov v vodovodnem omrežju, vdoru onesnaženja zaradi poškodovanih vodovodnih cevi, nepravilnosti v hišnem vodovodnem omrežju ….

Vzrokov za prisotnost teh mikroorganizmov je več in so povezani z razmerami na območju vodnih virov, neizvajanjem priprave vode, vključno z dezinfekcijo, z razmerami v distribucijskem sistemu vode, z vplivi in posledicami nepredvidljivih dogodkov, na primer poplave in povečana količina padavin, ter z neustreznimi mesti vzorčenja zaradi vpliva hišnega vodovodnega omrežja.

Majhni vodovodni sistemi

V malih vodovodih pride najpogosteje do fekalnega onesnaženja vode. Približno 100.000 prebivalcev se oskrbuje iz malih vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo 50‒500 ljudi.

To so manjši vodovodi, od katerih so nekateri brez ustreznega upravljanja, ki imajo lahko površinsko vodo, h kateri prištevamo z zdravstvenega vidika tudi kraške vire pitne vode, ki imajo podobne značilnosti kot površinski viri, nizko stopnjo samočiščenja.

Tu je bilo v letu 2013 kar 39,1 odstotka vzorcev neskladnih zaradi fekalne onesnaženosti.

S podobnimi težavami se lahko srečujejo tudi veliki vodovodi na kraškem območju, zato morajo imeti vsi, ki imajo površinski vodi podobne vodne vire, striktno pripravo vode.

»Nekateri manjši vodovodi nimajo dovolj strokovno usposobljenega osebja in verjetno niti financ. Veliki vodovodi, ki prevzemajo manjše, morajo zagotavljati, da bo priprava vode dosledna.«

Samooskrba in zasebni vodni viri

Približno 9 odstotkov prebivalcev se oskrbuje z lastno pitno vodo ali iz manjših sistemov, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb.

Za te vodovode se uradno ne ve, kakšna je kakovost vode, saj podatkov v državni bazi ni, ker se s strani Zdravstvenega inšpektorata nad njimi ne izvaja uradnega nadzora, saj niso vključeni v monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje.

Nekateri upravljavci manjših vodovodov, ki niso vključeni v monitoring, so toliko ozaveščeni, da sami dajo vodo v laboratorijsko preskušanje.

Lokalna skupnost, po navadi občina, je po Pravilniku o pitni vodi odgovorna za obveščanje in dajanje priporočil tudi prebivalcem, ki se oskrbujejo iz manjših vodovodov in niso vključeni v monitoring.

Pravilno ravnanje ob motni vodi

Ob dolgotrajnih ali intenzivnih padavinah, kot je daljše deževje ali nalivi se pojavi možnost, da voda iz nekaterih sistemov postane motna.

Taka voda ni primerna za uživanje in jo je potrebno za prehranske namene predhodno prekuhati in filtrirati.

Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane, tkanine ali skozi čist papirnat filter, na primer pivnik ali filter za kavo.

• Vodo najprej pustimo, da se delci usedejo.
• Večino delcev odstranimo s filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine.
• Namesto tkanine lahko uporabimo čist papirnat filter, na primer pivnik ali filter za kavo.
• Šele nato izvedemo prekuhavanje.

Motna voda se lahko pojavi tudi zaradi obilnih padavin, zato ukrep velja do preklica oziroma do uradnega obvestila upravljavca.

Prekuhavanje pitne vode kot kratkoročni ukrep

Prekuhavanje pitne vode je ukrep priprave pitne vode, s katerim se odpravi mikrobiološka onesnaženost pitne vode in je praviloma kratkoročen.

Za ukrep prekuhavanja pitne vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo se odloči upravljavec na podlagi ocene specifičnih razmer. Upravljavec pri tem upošteva kriterije za razglasitev ukrepa prekuhavanja pitne vode.

Ukrep lahko velja za celoten sistem ali del sistema ali za posamezen objekt ali več objektov skupaj.

Ukrep prekuhavanja je običajno časovno omejen oziroma velja do preklica.

Upravljavec o ukrepu obvesti uporabnike.

Kako pravilno prekuhamo vodo

1. Če je voda motna, pred prekuhavanjem odstranimo večino delcev z usedanjem in filtracijo.
2. Vodo segrejemo do vretja.
3. Ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto.
4. Zaradi večje varnosti priporočamo naj voda vre tri minute.
5. Po prekuhavanju jo pustimo v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali.

Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati.

S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter ciste giardij in kriptosporidijev.

Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.

Hranjenje prekuhane vode

Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali.

Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi.

Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.

Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja.

Vodo, namenjeno pitju, pripravi hrane, umivanju zob in drugim prehranskim namenom, prekuhavamo, dokler upravljavec oziroma pristojna služba ne ugotovi, da je zdravstveno ustrezna.

Obveščanje uporabnikov o neustrezni vodi

O morebitni onesnaženosti vas mora upravljavec oziroma lokalna skupnost obvestiti.

Upravljavec vodovoda, ki ugotovi, da je pitna voda neskladna ali zdravstveno neustrezna zaradi interne vodovodne napeljave, čimprej oziroma najpozneje v treh dneh po ugotovitvi obvesti lastnika oziroma upravljavca ali upravnika objekta.

Lastnik oziroma upravljavec ali upravnik prednostnih prostorov, ki ugotovi neskladnost pitne vode, takoj obvesti uporabnike pitne vode v prednostnih prostorih.

Takojšnja obveščenost uporabnikov pitne vode je še posebej pomembna, če je treba razglasiti ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode.

Uporabnike javne službe ali vse lastnike zasebnega vodovoda se obvesti tudi o prenehanju izvajanja ukrepa omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode.

Posebne skupine uporabnikov, to je lastnike ali upravljavce pomembnejših javnih objektov, ki jih oskrbujemo s pitno vodo, kot so vrtci, šole, bolnišnice in restavracije, obveščamo še na dodaten način, in sicer preko telefona in elektronske pošte kontaktne osebe s seznama.

Dezinfekcija vode

Če surova voda iz vodnega vira ni ustrezna, jo je potrebno pred distribuiranjem v omrežje ustrezno obdelati.

Zaradi relativno enostavne uporabe in v finančnem smislu najugodnejše rešitve je najbolj razširjen način dezinfekcije vode s klorovimi preparati, uporablja pa se tudi dezinfekcijo z ultravijoličnimi žarki.

V vodo se dodaja minimalno količino klorovega preparata, ki še zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode oziroma preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo v vodi.

Preprečuje pa tudi možnost naknadne kontaminacije vode med transportom, v omrežju oziroma cevovodu.

Kloriranje

Klor je še vedno najboljše dezinfekcijsko sredstvo in se uporablja v različnih oblikah po večini vodovodov.

Bolj kot je voda čista, manj stranskih produktov kloriranja se tvori.

Tudi če je voda klorirana po priporočenih koncentracijah, ki so določene za dezinfekcijo pitne vode, so te koncentracije tako nizke, da ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Po priporočilih SZO je dovoljeno uživati vodo z mejno vrednostjo 5 mg klora/L, v Sloveniji je ta vrednost to 0,3‒0,5 mg/L.

Večje tveganje za zdravje bi bilo, če vode ne bi klorirali in s tem dezinficirali oziroma razkuževali.

Učinek dezinfekcije je večji, če je voda manj motna, saj dezinfekcijsko sredstvo reagira z drugimi snovmi v vodi in ga tako manj ostane za mikrobe.

Ultravijolična dezinfekcija

Poleg kloriranja se uporablja tudi dezinfekcija z ultravijoličnimi žarki.

Vrsto priprave vode upravljavec izbere glede na značilnosti surove vode, ki jo črpa.

Voda v hišnem vodovodnem omrežju

V času, ko v objektih ni porabe vode ali se ta zelo zmanjša, je potrebno pred začetkom ponovne uporabe izvesti intenzivno izpiranje hišnega vodovodnega omrežja (HVO).

Da se izvede intenzivno izpiranje HVO, se poveča pretok pitne vode v vodovodnem omrežju na vseh pipah v objektu za najmanj 15 minut oziroma do stabilizacije temperature.

Ločeno se izvede izpiranje sistema za toplo in hladno vodo.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi vgrajenim filtrom za vodo in napravam za mehčanje.

• Pred ponovno uporabo po daljši prekinitvi izperite hišno vodovodno omrežje.
• Na vseh pipah povečajte pretok najmanj za 15 minut oziroma do stabilizacije temperature.
• Ločeno izperite sistem za toplo in hladno vodo.
• Preverite vgrajene filtre za vodo in naprave za mehčanje.
• Priporočamo zamenjavo oglenega filtra.
• Vsaj enkrat na 14 dni na vseh pipah snemite in očistite mrežice ali druge nastavke.
• Evidentirati je potrebno slepe rokave in jih odstraniti.
• Vroča voda mora doseči na vseh pipah najmanj 55 °C.

Zaprtje objektov, delov objektov ali njihova omejena uporaba lahko povečajo tudi tveganje za rast bakterij Legionella spp.

Ali so hišni filtri potrebni

Če imate dobro in kakovostno vodo, kar pomeni, da ni kemijsko in mikrobiološko onesnažena, potem filtrov ne rabite.

Če pijete kakovostno vodo, filtrov ne potrebujete.

Ko se odločate za razne hišne čistilne naprave pred ali za pipo, morate vedeti, kakšno vodo imate in kateri onesnaževalec želite odstraniti iz vode.

Za različna onesnaževala obstajajo različni filtri.

Na primer absorpcija skozi aktivno oglje, ki je porozno, luknjičasto in ga lahko uporabimo za odstranjevanje vonja, okusa ter množice organskih snovi, tudi stranske produkte kloriranja, večino pesticidov, radona idr.

Če se že odločite, morate te naprave zelo natančno in dosledno vzdrževati, ker se v biofilmih ali oblogah lahko nabirajo in razmnožujejo določeni patogeni mikroorganizmi.

Poleg tega se lahko izločajo tudi razne snovi, odvisno od materialov, iz katerih so narejene hišne čistilne naprave.

Tako lahko tvegate dodatno kemijsko in mikrobiološko onesnaženje.

Če naprav ne vzdržujete po navodilih proizvajalca oziroma jih ne čistite redno, lahko naredite za zdravje večjo škodo, kot brez naprave.

Trdota vode in vodni kamen

Trdoto vode tvori prisotnost kalcija in magnezija v vodi, ki jih v mehki vodi ni.

Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione in povzroča pojavljanje vodnega kamna.

Trdota sama po sebi ne pomeni, da je voda mikrobiološko ali kemijsko onesnažena.

Naprave za mehčanje je kljub temu potrebno ustrezno vzdrževati, saj lahko nepravilno vzdrževani sistemi vplivajo na kakovost vode v hišnem omrežju.

Kemijska onesnaženost: pesticidi in nitrati

Pri kemijski onesnaženosti gre za onesnaženost vode s pesticidi in nitrati, kar je vezano tudi na posamezne srednje in velike vodovode.

Po navadi se za kemijske parametre odvzame en reprezentativen vzorec na leto, kdaj in kje ga bodo vzeli, je določeno v Programu monitoringa.

Kar se tiče pesticidov, gre običajno za majhno preseganje, in sicer je mejna vrednost 0,10 mikrograma/l, pri nas so običajno presežene koncentracije v pitni vodi okoli 0,1‒0,2 mikrograma/l, kar je več, so že izjeme.

Ta preseganja so po navadi v nizkih koncentracijah in ne pomenijo tveganja za zdravje.

Nitrati so na nekaterih območjih z intenzivnim kmetijstvom, predvsem v SV Sloveniji.

Če presegajo mejno vrednost, več kot 50 mg/l, lahko predstavljajo akutno tveganje, podobno kot mikrobiološko onesnaženje, predvsem za dojenčke od 0‒3 mesecev oziroma do šestega meseca starosti.

Dobijo medhemoglobinemijo, zato se slabše prenaša kisik po krvi.

Vodovodi s preseženimi vrednostmi nitratov morajo nadomeščati pitno vodo za dojenčke do enega leta ter zaradi previdnosti še za doječe in noseče matere.

Voda iz studencev in zasebnih virov

Še posebej, ko gremo v hribe ali na daljše pohode, si radi privoščimo hladno vodo iz studenca.

»To je na lastno odgovornost, saj ni zagotovila, da je voda v višjih legah res neoporečna. Ne vemo, kako so plasti narejene pod zemljo, niti od kod izvira in ali ima nanjo vpliv še kakšen drug pritok, ki izvira pod zemljo, in ga mi ne vidimo,« je pojasnila Galetova.

Tveganje obstaja, ker nikoli ne veš, kakšni so tokovi pod zemljo.

Na vodovarstvenem območju so morali narediti določeni vodovodi geološke preizkuse, medtem ko tam, kjer ni analiz, se ne ve, kako in kje se vodovodne žile v zemlji pretakajo.

Za izlete, potovanja in hojo v hribe, še posebej, če ste imunsko manj odporni, raje izberite vodo iz plastenke.

Kako ravnati ob mikrobiološkem onesnaženju

Pri mikrobiološki kakovosti je pomembna fekalna onesnaženost, ki se pogosteje pojavlja na manjših vodovodih.

V tem primeru morate vodo za pitje, pripravo hrane, umivanje zob ipd. prekuhavati, dokler se ne ugotovi, da je zdravstveno ustrezna.

Vodo pustite vreti tri minute, saj tako uničite patogene bakterije, viruse idr.

Vodo pustite v isti posodi, kjer ste jo prekuhali, ter jo hranite v hladilniku.

Za pitje jo lahko uporabljate 24 oziroma največ 48 ur.

Če je voda motna, pred prekuhavanjem s filtracijo skozi čiste tkanine ali papirnat filter odstranite delce.

Posebni ukrepi ob dolgotrajni prekinitvi oskrbe

Včasih se zgodi, da je oskrba s pitno vodo zaradi onesnaženja ali dolgotrajne suše motena.

Če človek ne dobi vode, lahko dehidrira. To pomeni, da telo izgubi več vode, kot jo posameznik vnese v telo.

Starejši ljudje, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi so občutljivejši na dehidracijo.

Pri normalni aktivnosti lahko izgubimo z znojem do en liter vode dnevno, medtem ko pri enourni intenzivni vadbi ali pri visoki zunanji temperaturi izgubimo več kot liter vode na uro.

Zato ne podcenjujte izločanja tekočine z znojenjem tudi pri bolezni, saj so velike izgube tekočine možne tudi pri driski ali bruhanju.

Varčevanje s pitno vodo v gospodinjstvu

Čista pitna voda je dragocena naravna dobrina, ki pa ni neomejena, zato jo moramo še posebej spoštovati in z njo ravnati varčno.

Slovenija velja za vodnato državo, vendar to ne pomeni, da je voda neomejen vir.

Pitno vodo pogosto uporabljamo tudi tam, kjer to sploh ni potrebno: z njo zalivamo vrtove, peremo avtomobile ali čistimo dvorišča, čeprav bi marsikje lahko uporabili deževnico ali druge alternativne vire.

• Pomivalni stroj in pralni stroj uporabljajte samo, ko sta polna posode oziroma perila.
• Tako boste prihranili tudi do 5.000 litrov vode na mesec.
• Za hladne napitke postavite v hladilnik vrč vode.
• Namesto kopanja se na hitro stuširajte; poskusite se prhati manj kot 5 minut.
• Ko boste čistili akvarij, uporabite vodo iz akvarija za zalivanje rož.
• Ta voda je namreč bogata z dušikom in fosforjem.
• Izberite en kozarec, iz katerega boste vsak dan pili vodo.
• Poprimite za izvijač in popravite puščajočo pipo.
• Med umivanjem zob zaprite vodo in prihranite do 18 litrov vode na minuto.
• Hrano kuhajte v čim manjši količini vode.
• Zaprite vodo med britjem.
• Vrt zalivajte z vrtno škropilnico in ne s cevjo.

Zakaj je bolje piti vodo iz pipe

Voda iz pipe v Sloveniji je praviloma pitna, zato po ustekleničeni posezite le na izletih in potovanjih oziroma takrat, ko nimate druge izbire.

Če imate na razpolago ustrezno pitno vodo iz pipe, ni razloga, da bi uživali vodo iz plastenke, saj imamo v Sloveniji v splošnem dobro pitno vodo.

Voda iz vodovoda je tudi bolj sveža, ne stoji tako dolgo kot v plastenki in ima manj stika z določenimi materiali, vendar mora biti tudi vodovod, cevovod, oprema, naprave, pipe idr., iz ustreznih materialov.

Če pijemo vodo iz pipe, kadar je to možno, preprečujemo nastajanje nepotrebnih odpadkov in varčujemo z energijo, nafto in vodo, ki se sicer porablja za izdelavo plastenk.

Pitniki, ki se nahajajo na javnih mestih, mimoidočim omogočajo zdravo potešitev žeje v vsakem trenutku.

Zelo je namreč pomembno, da je pitnik postavljen čim bližje javnega vodovodnega omrežja in da je zadrževalni čas vode od javnega vodovodnega sistema do pipe čim krajši.

Poleg tega mora biti zagotovljena določena pogostost uporabe pitnika, da se voda redno toči in se ne zadržuje predolgo v ceveh.

Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo se redno izvaja nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo vode z zakonodajnimi zahtevami, v katerega so vključeni tudi vsi pitniki.

Pitnike redno čistimo in vzdržujemo.

Varovanje vodnih virov

Na kakovost vode vplivajo komunalne in industrijske odpadne vode, intenzivno kmetijstvo, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, neustrezno ravnanje z odpadki in številni drugi posegi v okolje.

Določena območja Slovenije so zaradi svojih geoloških značilnosti bolj občutljiva kot druga.

Tam lahko že razmeroma majhna sprememba povzroči poslabšanje kakovosti podzemne vode.

Čeprav Slovenija še vedno spada med države z razmeroma dobro ohranjenimi vodnimi ekosistemi, se tudi pri nas že kažejo posledice podnebnih sprememb, spreminjanja vodotokov in človekovih posegov v naravo.

Podnebne spremembe prinašajo daljša sušna obdobja, spreminjajo pretoke rek in vplivajo na obnavljanje podzemnih vodnih zalog.

Vsak liter pitne vode, ki ga porabimo preudarno, vsak pravilno ločen odpadek in vsako odgovorno ravnanje do narave prispevajo k temu, da bo tudi za prihodnje generacije kozarec čiste vode iz pipe nekaj povsem običajnega.

tags: #kaksni #so #pravilni #ukrepi #da #voda