Goveje juhe nam verjetno ni treba podrobno predstavljati, saj vsi dobro vemo, o kakšni jedi je govora. Lahko se postreže kot bistra juha, ki deluje krepčilno, ali pa vanjo zakuhamo rezance, knedeljčke, riž, ribano kašo in podobne jušne zakuhe.
Če bi me vprašali, kako diši nedelja v Sloveniji, bi rekel… točno tako. To je vonj, ki te takoj vrne v babičino kuhinjo. Vonj po domu, po varnosti, po družini za mizo. Tale goveja juha recept ni nastal čez noč. Kot moški, ki je odraščal ob dveh vrhunskih kuharicah (mami in babici), sem mislil, da to obvladam. Moja prva samostojna juha? Katastrofa. Motna, vodena, meso pa trdo kot kamen. Danes vam ne dam samo seznama sestavin. Dam vam metodo. Pot do juhe, ki ima dušo. In ja, seveda bomo naredili tudi domače rezance.
Goveja juha, ta klasična jed, je ne le okusna, ampak tudi izjemno koristna za naše zdravje. Njena osnova je počasi kuhano goveje meso skupaj s kostmi, ki juhi dodajo bogat okus in hranilno vrednost. Eden ključnih elementov, zaradi katerega je goveja juha tako zdrava, je kolagen, ki se sprošča iz kosti med dolgotrajnim kuhanjem. Kolagen je beljakovina, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja naših kosti, kože in las. Poleg tega goveja juha vsebuje tudi številne vitamine, kot so vitamini B skupine, ki so bistveni za energijo in splošno dobro počutje.
Zakaj je ta recept za govejo juho poseben?
Dober vprašanje. Ta recept ni poseben zato, ker bi vseboval eksotične sestavine. Ravno nasprotno. Poseben je zato, ker se dosledno drži tradicije in fizike kuhanja. Ne iščemo bližnjic z jušnimi kockami ali ojačevalci okusa. Tega ne rabimo. Poseben je zato, ker vam bom povedal, zakaj delamo določene korake. Zakaj mora biti čebula ožgana? Zakaj mora voda komajda vreti? Zakaj solimo na koncu? Ko boste razumeli “zakaj”, boste juho obvladali. Za vedno.
Kljub temu, da je goveja juha skozi stoletja postala nekakšen kulinarični simbol slovenskega naroda, izvorno to sploh ni tradicionalna slovenska jed, ampak izhaja iz Dunaja. Na slovenskih tleh se je začela pojavljati v 16. stoletju, ko smo spadali pod avstrijsko vladavino. Razlog, da je hitro postala priljubljena na skoraj celotnem Slovenskem ozemlju, je zagotovo tudi njena nedostopnost skozi zgodovino. Kot pove že samo ime, je glavna sestavina te priljubljene domače jedi goveje meso. Čeprav lahko govedino danes kupimo v vsaki trgovini, je bilo še pred manj kot 50 leti drugače, saj goveje meso ni bilo tako dostopno in je v preteklosti veljalo za stvar prestiža, zato so si ga lahko privoščili le bogatejši prebivalci.
Tisti, ki niso imeli toliko pod palcem, so meso okusili le nekajkrat letno, navadno ob večjih krščanskih praznikih in pomembnejših slovesnostih. In tako je tudi goveja juha veljala za prestiž, namenjen posebnim priložnostim, želja po loncu dobre domače in omamno dišeče juhe pa je bila zato še toliko večja.
Sestavine za bogato govejo juho
V loncu goveje juhe ne smejo manjkati kos govejega mesa, goveje kosti, zelenjava, voda in začimbe.
Izbira mesa in kosti
Izbira pravega mesa je ključen za pripravo odlične goveje juhe. Priporoča se uporaba mesnatih delov, kot so prsa, rebra ali kraki. Ta mesna dela ne samo da dodajo bogat okus, ampak tudi zagotavljajo, da juha vsebuje dovolj maščobe in beljakovin.
Za pripravo juhe izberemo mesnati kos mesa, ki bo juhi dodal okus. Uporabimo lahko goveji bočnik (z ali brez kosti), vrat, flam, prsi, pleče z žilo, rep in rebra, ob posebnih priložnostih tudi goveji hrbet s kostjo oziroma rostbif. Z njim bo juha zelo okusna, a tudi dražja.
Cenejša izbira so goveja rebra, a bo juha v tem primeru bolj mastna. Odličen okus dobimo z uporabo govejega repa, saj je juha v tem primeru prijetnega sladkastega okusa in tudi ni preveč mastna. Za bolj bogato in okusno juho lahko uporabimo tudi kombinacijo različnih kosov mesa.
Načeloma so prednji deli okusnejši, zato je juha iz plečeta ali križa boljša. Zadnje čase je precej priljubljena uporaba govejega repa, ki da največ okusa, kuhano meso pa je sočno.
Kosti so prav tako bistvene za pripravo juhe. Ne le da kosti obogatijo okus, ampak so tudi glavni vir kolagena in mineralov, kot je kalcij. Kosti za juho naj bodo različnih vrst - tako cevaste kot ploščate, kar zagotavlja raznolikost okusov in hranil.
Juhi dodamo tudi kost ali dve, ti pa naj bosta mesnati in naj imata vezivno tkivo, da bo juha bogata z beljakovinami in z želatino, ki pomaga ohranjati dobro prebavo. Goveja juha zaradi kosti vsebuje tudi številne minerale in kalcij, ki je zelo koristen za obnavljanje in krepitev naših kosti. Primerne so zglobne in vratne kosti in golen. Uporabimo lahko tudi mozgove kosti, a z njimi ne pretiravamo, saj bo juha v tem primeru zelo mastna.
Moja prva juha… katastrofa. Šel sem k mesarju in kupil najlepši kos govedine - pusto stegno. Brez kosti. Rezultat? Juha brez okusa, meso pa trdo kot podplat. Klical sem mamo. “Kje so kosti?” je vprašala. “Kakšne kosti?” sem odvrnil. Ne delajte te napake.
Bočnik (z kostjo) ali goveja rebra: To je osnova. Rebra prinesejo ogromno okusa in ravno prav maščobe (ki je nosilec okusa). Možganska kost (špik): OBVEZNO. Brez debate.
Idealno, ja. Ampak če ste stisnjeni pri proračunu ali imajo pri mesarju slabo izbiro… Vzemite vsaj lep kos govejih reber z veliko mesa in eno veliko možgansko kost.
Če ji bomo dodali tudi nekaj piščančjega mesa, bo še slajšega okusa. V tem primeru izberemo piščančja krila, vrat ali noge.
Dodatki, kot sta košček govejih jeter ali kurji krempelj, znatno izboljšajo in obogatijo okus: krempelj prispeva sladkasto noto, jetra pa nekoliko globine. Kremplja sicer ne dobimo v vsaki trgovini, zato ga lahko nadomestimo s perutjo ali pa se malce potrudimo in obiščemo tržnico oziroma lokalnega mesarja. Krempelj dodamo že na začetku kuhe, poleg mesa in kosti.
Zelenjava za okus in barvo
Zelenjava dodaja juhi dodatne okuse in hranila. Tradicionalno se uporabljajo korenje, čebula, zelena in peteršilj. Korenje prinaša sladkost, čebula in zelena pa dodata globino okusa. Peteršilj poleg svežine prispeva tudi vitamine.
Najpogosteje se v goveji juhi znajdejo korenje (rumeno in oranžno v razmerju 1:2), por, gomolj zelene (lahko tudi stebelna zelena), koleraba, česen in čebula, uporabimo lahko tudi manjši paradižnik in kos cvetače.
V juho lahko dodamo tudi druge zelenjave, kot so paradižnik, por in pastinak, ki prav tako prispevajo k edinstvenemu profilu okusa in dodatnim hranilom. Uporabimo lahko korenček (rdeč in rumen), gomolj zelene in peteršilja, kolerabo, čebulo (popečena da še bolj sladek okus) ali por, paradižnik ali še kakšno drugo sezonsko zelenjavo, ki dopolni okus. Nekateri uporabljajo tudi luštrek in cvetačne, ohrovtove ali zeljne kocene.
Zelenjava je vsekakor nepogrešljiva sestavina dobre domače goveje juhe, a pri tem vsekakor ne pretiravamo s količino, saj lahko zelenjava hitro prevlada in zakrije značilni okus po mesu. Z zelenjavo ne pretiravamo, sicer se lahko izgubi okus po mesu. Zelenjava naj ga le dopolni.
Začimbe in zelišča
Govejo juho lahko obogatimo tudi z različnimi začimbami kot so ingver, kurkuma ali sušenimi zelišči kot sta peteršilj ali timijan.
Poleg zelenjave juhi navadno dodamo tudi peteršilj (nekaj vejic, lahko tudi kos korenine), vejico zelene in nekaj zrn črnega popra. Dodamo lahko tudi vejico timijana, luštreka ali majarona in ščepec žafranike za lepo barvo.
Če uporabimo tudi lovorjev list, ga dodamo manjšo količino (en manjši list ali polovica večjega), saj ima zelo izrazit okus, ki lahko v juhi hitro prevlada.
Priprava najboljše goveje juhe
1. Ožgana čebula za globlji okus
Končno. Pa začnimo. Ožgana čebula! To je babičin trik za barvo. Polovici čebule (neolupljeni!) močno popečemo na suhi, vroči ponvi ali kar na plošči štedilnika, da skoraj počrnita.
Večji, 8-literski lonec pristavimo na močan ogenj. Čebulo razpolovimo in jo s prerezano stranjo navzdol postavimo na dno lonca. Pustimo, da se osmodi in da se sprostijo arome.
2. Hladen začetek kuhanja
Hladen zagon. Vse kose mesa in kosti položimo v velik, visok lonec. Dodamo opečeno čebulo, stroke česna, poper v zrnu in lovorjev list. Vse skupaj prelijemo s HLADNO vodo. To je ključno.
Preostalo zelenjavo narežemo na večje, 2-centimeterske kose in dodamo k čebuli. Odstavimo z ognja in zalijemo s tremi litri hladne vode. Meso speremo pod hladno vodo in dodamo v hladno vodo. Dodamo zelišča in začimbe.
Za dobro juho pristavimo meso v hladno vodo. Preden meso dodamo v lonec, ga operemo pod hladno vodo, da odstranimo kri in druge tekočine.
3. Počasno segrevanje in odstranjevanje pene
Lonec postavimo na srednje močan ogenj in počasi segrevamo. Ne hitite. Ko se začne voda segrevati, se bo na površini začela nabirati pena. Bodite pripravljeni. S penovko jo marljivo pobirajte. To zna trajati 20-30 minut.
Pristavimo na zmeren ogenj. Počakamo, da počasi juha zavre. Zmanjšamo ogenj in delno pokrijemo s pokrovko.
Kaj pa tiste ‘pene’? Absolutno. Tista siva, včasih rjava pena, ki se nabere na vrhu v prvi uri kuhanja, so v glavnem koagulirane beljakovine in drobne nečistoče. To je “umazanija”. Zato bodite v prvi uri kuhanja pozorni. S penovko ali veliko žlico nežno posnemajte peno s površine. Ne mešajte po loncu! Samo nežno poberite, kar se je nabralo na vrhu. Ko boste odstranili večino, se bo prenehala nabirati.
NasvetMed kuhanjem s kuhalnico poberemo iz juho peno, da bo juha bistra.
Če kosti pred kuhanjem nekaj minut blanširamo v vreli vodi, se bo med kuhanjem goveje juhe na površju nabiralo manj pen. Kadar uporabljamo križne kosti, jih pred kuho blanširamo, da je juha čistejša.
Nekateri recepti svetujejo, da z vrha juhe z žlico enkrat ali dvakrat poberemo peno. S tem naj bi poskrbeli, da bo juha bistra. Pri tem priporočilu se mnenja strokovnjakov nekoliko 'krešejo', saj nekateri menijo, da je to povsem nepotrebno početje, ker naj bi se prav v peni skrivalo veliko okusa, juha pa naj bi bila bistra tudi v primeru, če je med kuhanjem ne odstranimo.
4. Vretje na ključ
Evo. Večina ljudi naredi eno ključno napako. Mislijo, da mora juha “vreti”. Ko voda divje brbota in se vse premetava po loncu, se zgodi katastrofa. Beljakovine in nečistoče iz mesa, ki bi se sicer lepo zbrale na površini kot pena, se razbijejo na milijone drobnih delcev. Rezultat? Motna juha.
Rešitev? Juha ne sme vreti. Ko pravim “vreti”, mislim na tisto komaj opazno brbotanje. Na površini se mora občasno pojaviti en sam mehurček. Temu rečemo “vretje na ključ” ali počasno kuhanje (ang. simmering).
Ko voda doseže temperaturo tik pod vreliščem (med 90 in 95 °C), se beljakovine iz mesa počasi strjujejo in dvigajo na površino.
Pri zelo šibkem ognju kuhamo 3 ure. Juha ne sme vreti.
Najpomembnejše pravilo, ki se ga držimo pri kuhanju juhe, je, da ne sme močno vreti, saj bo v tem primeru meso postalo trdo, juha bo motna, želatina pa se bo uničila. Vodilo, ki se ga držimo, pravi, da mora juha ves čas komaj vidno, zgolj rahlo brbotati.
Sestra Vendelina lepo opiše, da mora juha vreti tako, da se kuhar in vajenec prepirata, ali vre ali ne. Če premočno brbota, postane kalna in meso trdo.
Juho med kuhanjem tudi ne mešamo, lonec, v katerem jo kuhamo, pa naj bo samo delno pokrit. Najbolje je, da kuhalnico postavimo čez lonec, preko kuhalnice pa postavimo pokrov. Na ta način juha ne bo izhlapevala, hkrati pa tudi ne bo mogla močno vreti.
5. Čas kuhanja
Juha naj s priprto pokrovko počasi vre še dobro uro in pol do dve uri.
Ključ do popolne goveje juhe je v njenem počasnem kuhanju. Čas kuhanja goveje juhe se lahko razlikuje glede na količino in vrsto uporabljenega mesa ter kosti, vendar je splošno pravilo, da se juha kuha vsaj tri do šest ur.
Dolgotrajno kuhanje na nizki temperaturi omogoča, da se iz kosti sprosti kolagen, kar juhi doda bogat okus in hranilno vrednost. Prav tako se v tem času okusi mesa in zelenjave popolnoma prepletajo in ustvarijo poln, globok okus.
Juhe kuhamo več ur, dokler meso ni popolnoma mehko in se okusi popolnoma razvijejo. Po nekaterih receptih jo kuhamo vsaj dve uri in pol, spet drugi navajajo še daljši čas kuhanja, saj se na ta način iz kosti izloči več hranljivih snovi.
Moje pravilo je minimalno 3 ure. Ampak resnično čarobna postane nekje okoli 4. ure kuhanja. V tem času se kolagen in vezivno tkivo v mesu in kosteh popolnoma raztopita, kar da juhi tisto žametno teksturo in polnost. Če imate čas, jo pustite 4 ure. Če ste v stiski s časom… raje skuhajte kaj drugega. Goveja juha ni “hitra” hrana.
Nekateri kuharji celo priporočajo, da se juha kuha še dlje, do osem ur ali celo čez noč, kar še dodatno poveča njeno bogastvo okusov.
Če med kuhanjem povre preveč tekočine, juho zalijemo z vrelo vodo.
6. Dodajanje zelenjave ob pravem času
Še ena pogosta napaka. Trda zelenjava (Aromati): Korenino peteršilja in gomolj zelene (v celem kosu) dodam približno 1.5 ure pred koncem kuhanja. Mehka zelenjava (Okus in barva): Korenje (v celem kosu) in por (prerezan po dolžini) dodam približno 45 minut do 1 ure pred koncem.
Tako se bosta skuhala “al dente”, obdržala lepo barvo in bosta popolna za narezati in postreči v juhi.
Po prvi polovici dodamo zelenjavo in dišavnice, uro pred koncem pa še košček govejih jeter in šopek peteršilja.
Če zelenjavo dodamo že na začetku, jo lahko kuhamo skupaj z mesom in kostmi, vendar bo pri dolgotrajnem kuhanju mehkejša. Če želimo lepšo strukturo in primerne kose za postrežbo, tršo zelenjavo dodamo približno 1,5 ure pred koncem, korenje in por pa 45 minut do eno uro pred koncem.
Kako zagotoviti, da bo juha bistra?
Bistrost goveje juhe je znak kakovosti in skrbne priprave. Stari rek pravi, da mora biti tako bistra, da pogled v lonec seže vse do dna!
Da bo juha bistra, je pomembno upoštevati nekaj ključnih korakov:
- Pred kuhanjem je priporočljivo meso in kosti temeljito očistiti in odstraniti morebitne nečistoče.
- Meso in kosti najprej zavremo v vodi za kratek čas, nato odstranimo nastalo peno s površine.
- Juho kuhamo na zelo nizki temperaturi, da preprečimo močno vrenje, ki bi lahko juho zamutilo.
- Med kuhanjem redno odstranjujemo maščobo s površine juhe.
- Po kuhanju juho precedimo skozi fino cedilo ali gazo, da odstranimo vse trdne delce.
Ko je juha kuhana, jo precedimo v lonec in postrežemo z izbrano zakuho.
Ko je juha kuhana (po 3-4 urah), ogenj ugasnemo. Iz lonca previdno poberemo meso in vso zelenjavo. Juho precedimo skozi gosto cedilo ali gazo.
Če je juha premastna oziroma na površju opazimo velike madeže' maščobe, jo razmastimo. To lahko storimo s pomočjo zajemalke ali s papirnato brisačo, ki jo povlečemo po površini, pri čemer bo vpojni papir vpil odvečno maščobo.
Obstajata pa še dva trika, ki ju lahko uporabimo: košček olupljenega surovega krompirja ali pa ob koncu kuhe juho precedimo, jo počasi zavremo in ji z metlico dodajamo sneg iz beljaka.
Če je juha kljub vsemu motna
Naredil sem vse po receptu, pa je še vedno motna. Se zgodi. Tudi najboljšim.
- Prevroče vretje: To je to. V 90% primerov.
- Niste pobrali pene: Vso tisto peno na začetku je treba odstraniti.
- Mešanje: Ste med kuhanjem mešali po loncu? Ne. Tega ne počnemo.
- Prevroča voda na začetku: Ste uporabili toplo vodo iz pipe? Napaka.
Težko. A obstaja trik. Potrebovali boste surov jajčni beljak. Na 2 litra motne juhe vzemite en beljak in ga rahlo stepite. Ohlajeno (pomembno!) motno juho zlijte v čist lonec, dodajte stepen beljak in počasi segrevajte. Ne mešajte! Med segrevanjem bo beljak nase vezal vse drobne delce. Na površini se bo naredila “pogača”. Ko zavre, pustite še 10 minut. Rezultat? Kristalno čista juha. To je sicer že malo višja znanost, a dobro je vedeti, da obstaja rešitev.
Soljenje, precejanje in zaključni detajli
Ko je juha kuhana, jo je potrebno pravilno začiniti. Sol, poper in malo limoninega soka lahko dodatno izboljšajo okus.
Ko je juha kuhana, lonec odstavimo in počakamo, da se vsebina malce ohladi. Zatem odstranimo meso in zelenjavo ter juho precedimo čez drobno cedilo.
In zdaj… šele zdaj, jo poskusimo in solimo!
Če uporabimo malo kisline, denimo jabolčni kis ali limonov sok, se bodo med kuhanjem iz kosti lažje izločili minerali in kolagen. Če vam misel na jabolčni kis ali limono v goveji juhi ni všeč, prosite mesarja, naj vam kosti razžaga na manjše kose, nato pa juho kuhajte tri ure.
V kolikor bomo juho postregli kasneje in ne takoj, jo segrejemo tik preden jo nameravamo jesti. Juha ne sme več vreti.
Najboljše jušne zakuhe
Dodamo poljubno zakuho (rezance, ribano kašo, goveje cmočke…). Meso hranimo ločeno.
Postrežemo jo lahko z rezanci ali kot osnovo za druge jedi. Goveja juha je tudi odlična za pripravo v večjih količinah, saj se njene okusne lastnosti še poglobijo, ko jo ponovno pogrejemo.
V govejo juho lahko zakuhamo kar nekaj (najbolje domačih) testenih oziroma zakuh, saj bo tako res pravega okusa in lepo hranilna. Najbolj klasične zakuhe so jajčni jušni rezanci, zdrobovi žličniki oziroma knedeljčki, ribana kaša, močnik, vlivanci, fritati oziroma palačinke, jetrni cmočki ali štrukeljci, žlikrofi itd.
Da juha ostane bistra, jušne zakuhe skuhamo posebej. Če jih zakuhamo naravnost v juho, bo zaradi moke postala motna. Kadar imamo sveže jajčne rezance, je bolje, da jih najprej skuhamo v slani vodi in nato predenemo v juho, sicer bo lahko, zaradi moke, postala motna.
Domači rezanci
Kupljeni rezanci so… v redu. Ampak domači? To je drug svet. Spomnim se, kako je mama razvaljala testo tako na tanko, da se je skoraj videlo skozi. Potem je trakove testa obesila kar čez naslonjala kuhinjskih stolov, ki jih je prekrila s čistimi prtiči. Cela kuhinja je dišala po moki in jajcih. Ta prizor je zame definicija nedelje.
To je klasičen recept “na jajca”. Pravilo je preprosto: kolikor jajc, toliko 100g moke.
- Na čisto mizo dajte moko. Naredite jamico.
- V jamico ubijte jajci, dodajte sol in olje.
- Ko postane pretrdo za vilice, gnetite z rokami. In ne goljufajte. Gnetite vsaj 10-15 minut. Resno.
- Testo oblikujemo v kepo, ga rahlo naoljimo, zavijemo v folijo in pustimo počivati na sobni temperaturi vsaj 30 minut. Ne preskočite tega!
- Testo razdelimo na dva dela. Na rahlo pomokani površini ga razvaljamo čim tanjše.
- Razvaljano testo pustimo na prtu, da se malce osuši (cca. 15-20 minut).
- Osušeno testo narahlo zvijemo in z zelo ostrim nožem režemo čim tanjše rezance.
- Rezance vedno skuhamo posebej v slanem kropu, nikoli v juhi!
- Skuhamo jih “al dente” (2-3 minute), odcedimo in jih damo v krožnike.
Rahli zdrobovi žličniki
Goveja juha se lahko postreže tudi z rahlimi zdrobovimi žličniki, ki so se v ustih kar stopili.
Kako postrežemo govejo juho?
Ko postrežete to juho… vzemite si trenutek. Vdihnite. Poglejte tisto zlato, bistro tekočino. V krožnik dajte kuhano korenje in meso, ki ste ga prihranili, ter velikodušno porcijo domačih rezancev.
Goveji juhi lahko pri serviranju poleg izbrane jušne zakuhe dodamo tudi nekaj narezanega mesa in/ali korenčka, s katerim se je kuhala. Posebej lahko ponudimo tudi narezan peteršilj ali drobnjak.
Zakuhamo zakuho ali pa vročo juho zlijemo na zakuho in potresemo z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem ter ponudimo vročo.
Meso hranimo ločeno in ga lahko postrežemo v juhi ali ločeno kot glavno jed.
Kako shranimo govejo juho?
Pravilno shranjena goveja juha v hladilniku lahko ostane sveža in okusna več dni. Običajno je priporočljivo, da juho hranimo v hladilniku največ tri do štiri dni.
V kolikor nameravamo juho hraniti v hladilniku ali jo zamrzniti, je najbolje, da jo hitro ohladimo, saj s tem preprečimo, da juha zakisa. To lahko storimo tako, da lonec postavimo na balkon ali pa v korito, napolnjeno s hladno vodo.
Ohlajeno juho v hladilniku hranimo kar v loncu ali v zaprti embalaži, porabiti pa jo moramo v roku 2-3 dni.
Za daljše shranjevanje je možno juho zamrzniti, kjer bo ohranila svojo kakovost do šest mesecev. Ohlajeno juho lahko tudi zamrznemo. V tem primeru jo damo v primerno embalažo za zamrzovanje in hranimo do 3 mesece v zamrzovalniku.
Pred shranjevanjem je pomembno, da juho dobro ohladimo. Juho shranjujemo v zaprtih posodah, da preprečimo prenos okusov in vonjav iz drugih živil.
Pred ponovnim segrevanjem je priporočljivo juho ponovno zavreti, kar zagotavlja njeno varnost in svežino. Pri serviranju pa juho segrejemo tik preden jo nameravamo jesti in pazimo, da ne vre več.
Ko ste juho precedili, jo čim hitreje ohladite. Čez noč se bo na vrhu nabrala vsa maščoba in se strdila v belo plast. Temu rečemo “žolca”. Zjutraj to plast enostavno odstranite z žlico. Pod njo vas bo čakala čista, bistra juha. Če se je strdila v želatino - čestitam!
In zakaj je naslednji dan boljša? Kot pri vseh “počasnih” jedeh se tudi tukaj okusi čez noč “poročijo”.
Kako porabimo kuhano meso in zelenjavo?
Če mesa in zelenjave ne postrežemo v juhi, ju lahko porabimo tudi kako drugače.
Kuhano govedino lahko pripravimo okisano v solati ali pa jo narežemo na kose in vmešamo v zelenjavno juho, enolončnico ali omako, s katero prelijemo rezance ali njoke.
Iz kuhane govedine pa lahko pripravimo tudi okusne mesne polpete. V tem primeru meso drobno zmeljemo oziroma nasekljamo in mu dodamo malo skute, jajce, česen, praženo čebulo, malo drobtin in mleto zelenjavo iz juhe. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo počivati, da se sestavine med sabo lepo povežejo.
To ni samo krožnik juhe. To je krožnik spominov.
