Narodna galerija Slovenije: umetnost, dediščina in kulinarična ponudba

Narodna galerija je osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja.

Galerija povezuje zgodovino, umetnost, izobraževanje, dostopnost in družabno dogajanje. Ob stalni zbirki pripravlja tudi občasne razstave, vodstva, delavnice, predavanja, dogodke ter ponudbo, ki obisk galerije dopolnjuje s sprostitvijo in kulinaričnim doživetjem.

Zgodovina Narodne galerije

Leta 1918 je bilo ustanovljeno društvo Narodna galerija, toda prizadevanja za dom (»akropolo«, kakor so galerijo imenovali ob ustanovitvi) slovenske umetnosti so se porodila že proti koncu 19. stoletja.

V tistem času so se za ustanovitev Narodne galerije zavzemali polihistor in časnikar pl. Peter Radics, župan dr. Ivan Hribar in Društvo za krščansko umetnost, ki je leta 1907 postavilo zbirko starejše slovenske umetnosti.

Dolga desetletja je torej živela želja Slovencev po svoji lastni umetniški ustanovi - želja, ki se je ob prevzemu poslopja Narodnega doma v letu 1925 končno uresničila.

Z različnimi donacijami umetnostnih mecenov je gradila svojo zbirko in že leta 1933 slovesno in odmevno odprla dopolnjeno stalno zbirko slovenske umetnosti.

Pomembna je bila tudi vsaka letnica pridobitve umetnin: s Strahlovo oporoko leta 1929 je Narodno galerijo obogatil zajeten fond domačih in evropskih slikarjev; leta 1930 ga je galerija na razstavi prvič razgrnila pred javnostjo.

Leta 1927 so iz Pariza pripeljali naročene odlitke louvrskih plastik in jih veličastno predstavili v »slovenskem Louvru«.

Tako se je iz sanj pobudnikov in ob visoki kulturni zavesti Slovencev Narodna galerija razvijala v eno najvidnejših kulturnih in umetnostnih ustanov.

Že dne 22. junija 1933 je galerija slovesno odprla dopolnjeno stalno zbirko slovenske umetnosti.

Prvi, ki je prevzel mesto galerijskega upravnika, je bil umetnik in likovni kritik Ivan Zorman; do leta 1950 je uspešno vodil in izpeljal vse obnovitvene akcije v Narodnem domu, hkrati pa oblikoval in dopolnjeval stalne zbirke, vedno s pomočjo umetnostnozgodovinskih strokovnjakov, ki so galeriji zvesto stali ob strani (zlasti dr. Izidor Cankar, dr. France Mesesnel in dr. France Stelè).

Drugi ravnatelj je bil pravnik in likovni kritik dr. Karel Dobida, ki je galerijo vodil do septembra 1964.

Zavzemal se je za sistematične vsakoletne razstave in s tem dopolnjeval vrzeli v poznavanju posameznih poglavij slovenske umetnosti.

Dne 1. julija 1946 je Narodno galerijo vzela pod okrilje vlada LR Slovenije.

S tem se je društvena galerija spremenila v državno institucijo in dobila trdnejše gospodarske in organizacijske temelje.

Pomembni mejniki razstavne dejavnosti

Prvim monografskim razstavam Ivana Groharja in bratov Šubic je leta 1951 sledila monografska predstavitev Fortunata Berganta, leta 1957 razstava Kremser Schmidta, leta 1959 razstava Srednjeveške freske na Slovenskem, leta 1961 razstava Barok na Slovenskem, leta 1960 in leta 1964 pa razstavi starih »tujih« mojstrov.

Leta 1956 je dr. Emilijan Cevc objavil prvo publikacijo v zbirki vodnikov po umetnostnih zbirkah Narodne galerije (Umetnost srednjega veka na Slovenskem), leta 1958 pa je izšel Vodnik po Narodni galeriji.

Zlati jubilej leta 1968 je počastilo odprtje razstave Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, ki je obsegala slikarstvo, kiparstvo, iluminirane rokopise, nagrobnike, reliefe, grafiko in umetno obrt.

Svojevrsten mejnik je bila medijsko dobro podprta razstava Kitajsko slikarstvo leta 1988; to je bila namreč dotlej najbolje obiskana razstava v Narodni galeriji.

Leto 1988 je pomenilo mejnik tudi zato, ker je Narodna galerija s prevzemom stavbe Kluba delegatov stopila v novo obdobje stavbnega razvoja.

Začele so se priprave na gradnjo prizidka pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja; leta 1991 so stekla gradbena dela.

Leta 1993 je bila palača Narodni dom razglašena za kulturni spomenik.

Med projekti vseslovenske narave posebej izstopa velika razstava Gotika v Sloveniji, ki jo je Narodna galerija priredila leta 1995 v sodelovanju s Filozofsko fakulteto iz Ljubljane.

Razstava teoretsko zaobsega vse umetnostne zvrsti in celotno slovensko etnično ozemlje.

Projekt Gotika v Sloveniji je hkrati odprl vrata novega galerijskega poslopja in tako postal nov mejnik v zgodovini Narodne galerije.

Z novimi prostori so se povečale možnosti za izvajanje njene temeljne, davnega leta 1918 zastavljene naloge: varovati premično umetniško dediščino slovenskega naroda in jo na vrhunski strokovni ravni posredovati javnosti.

Vsebinsko pester program razstavne dejavnosti je dokaz ambicioznih programov s preudarnimi izbori.

Med velikopoteznejše projekte štejemo tudi razstavo Zakladi slovenskih cerkva leta 1999 in pregledno razstavo avtorice dr. Anice Cevc leta 2000, Življenje in delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja.

Za Narodno galerijo je bilo spet prelomno leto 2001, ko se je končala gradnja povezovalne vhodne avle po načrtih biroja Sadar Vuga Arhitekti.

Vredna spomina je razstava grafik Marjana Pogačnika, ki je leta 2002 svojo zbirko doniral Narodni galeriji.

Galerijsko ponudbo sta tega leta obogatili še razstava del bidermajerskega slikarja Jožefa Tominca in razstava baročnega slikarstva na Goriškem, ki je pomenila prvo predstavitev zaokrožene umetnostne podobe neke zgodovinske pokrajine.

Razstavi, ki sta temeljili na podobnih terenskih raziskavah, sta bili predstavitvi istrskega manierističnega slikarja Zorzija Ventura Brajkovića (2003) in zatem še sočasnega slikarja iz osrednje Slovenije in Hrvaške, Mojstra HGG (2004); leta 2005 je galerija pripravila razstavo mlajšega, enigmatičnega slikarja Almanacha v kontekstu njegovih sodobnikov.

Istega leta je bila na ogled tudi razstava klasicističnega slikarja Franca Kavčiča/Cauciga, njegove slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov dve leti pozneje, slikarjeve antične teme pa leta 2010.

Zaradi dragocenosti in občutljivosti eksponatov je bila precejšnja posebnost razstava Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije leta 2006, naslednjega leta pa projektno obsežna razstava Upodobitve ljubljanskih škofov.

Odmevna je bila selitev Robbovega vodnjaka v galerijo leta 2008, dolgo načrtovani podvig se je uresničil pod vodstvom galerije.

Med mejniki razstavne in raziskovalne dejavnosti Narodne galerije je bila leta 2008 realizirana obsežna in v javnosti nadvse lepo sprejeta razstava slovenskih impresionistov in njihovih sodobnikov.

To je bila tudi spodbuda za gostovanji razstav slovenskih impresionistov v Petit Palais v Parizu leta 2013 in leta 2019 na Praškem gradu.

Med redkimi pokrajinskimi predstavitvami umetnostnih obdobij omenimo gostujočo razstavo Umetnine iz Prekmurja (2009).

Leta 2009 sta bili na ogled razstavi predstavitve del na papirju, Prvi listi in Risba na Slovenskem I, naslednje leto pa kiparski opus Alojza Gangla.

Nove pridobitve Narodne galerije v letih od 2001 do 2010 so bile izčrpno predstavljene v razstavnem projektu leta 2012.

Prepotrebna obnova Narodnega doma in pridobitev novih prostorov sta se začeli udejanjati, ko so stekla restavratorska dela na palači leta 2012; sklenilo jih je slovesno odprtje razširjenih zbirk Narodne galerije dne 27. januarja 2016.

Otvoritvena slovesnost je bila povezana z odkritjem bronastega portreta dolgoletne direktorice Narodne galerije, dr. Anice Cevc (1926−2011), delo kiparja Mirsada Begića.

Leta 2016 je Narodna galerija prejela obsežno donacijo del Zorana Mušiča.

Vanda Mušič je velikodušno poklonila 56 umetnin Zorana Mušiča, dolgoročno je posodila 40 in začasno še 48 umetnikovih del.

Z donacijo je prispevala k zaokroženemu pregledu Mušičevega ustvarjanja od leta 1935 pa vse do leta 1999.

V zbirki so zastopane večinoma vse faze; najbolj prepoznavni so konjički in kraški motivi, slikovite beneške vedute ter izjemni avtoportreti, ne manjkajo pa niti globoko izpovedni dachavski motivi.

Oljem, akrilom, temperam, grafikam in raznovrstnim risarskim tehnikam se pridružuje tudi tapiserija, ki jo je Mušič zasnoval za čezoceansko ladjo Augustus.

V naslednjih dveh letih smo predstavili monografski razstavi slikark, in sicer leta 2017 Helene Vurnik, ob stoletnici Narodne galerije pa smo se poklonili Ivani Kobilca.

Po uspešnem gostovanju razstave Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870−1930 v Pragi in po koncu drugih predstavitev je Novo krilo Narodne galerije znova v celoti namenjeno pregledu slovenske likovne umetnosti od leta 1870 dalje.

Ob tej priložnosti smo v začetku leta 2020 spremenili postavitev, ki smo jo zasnovali ob otvoritvi razširjene stalne zbirke po prenovi palače Narodnega doma januarja 2016.

Leto 2021 sta zaznamovali razstavi baročnega slikarja Fortunata Berganta in slikarja, risarja, grafika ter ilustratorja Hinka Smrekarja.

Stalna zbirka umetnosti

Stalna zbirka, ki je razdeljena po zgodovinskih obdobjih, obsega skoraj 600 del evropske in slovenske umetnosti.

V njej so med drugim na ogled dela srednjeveške cerkvene umetnosti, baročne umetnine Gregoria Lazzarinija in Giulia Quaglia, bidermajerski portreti Jožefa Tominca, neoklasicistične slike Franca Kavčiča, dela realistov Janeza in Jurija Šubica, dela priljubljene slovenske slikarke Ivane Kobilce ter znamenite umetnine slikarjev slovenskega impresionizma (Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama).

V Narodni galeriji je na ogled tudi ena največjih baročnih umetnin Ljubljane, originalni Vodnjak treh Kranjskih rek Francesca Robbe.

Na njegovem prvotnem mestu, pred Mestno hišo, danes stoji kopija.

V lasti Narodne galerije so v stalnih zbirkah po posameznih obdobjih umetnine različnih avtorjev od visokega srednjega veka do danes.

Poleg stalnih zbirk, urejenih po posameznih obdobjih, pa je v lasti galerije tudi zbirka Zorana Mušiča.

Umetnost od visokega srednjega veka do renesanse

V obdobju od visokega srednjega veka do renesanse (1200 - 1600) je avtor umetnin večinoma neznan.

Iz tega obdobja hrani galerija predvsem nabožno umetnost: slike, freske ter kipe.

Med pomembnimi deli so Kristalni relikviarij krvi sv. Janeza Krstnika, Sinite parvulos (Pustite male k meni), Cesarica Marija Terezija in Salomonova sodba.

Barok, neoklasicizem in bidermajer

Baročna zbirka predstavlja slikarske in kiparske vrhunce 17. in 18. stoletja ter čas izzvenevanja baroka.

Med prepoznavnimi deli so umetnine Gregoria Lazzarinija in Giulia Quaglia ter originalni Vodnjak treh Kranjskih rek Francesca Robbe.

Neoklasicistično umetnost zastopajo slike Franca Kavčiča/Cauciga, bidermajersko obdobje pa portreti Jožefa Tominca.

Franc Kavčič/Caucig je predstavljen tudi s sliko Salomonova sodba (1817−1820), olje na platnu, 243 x 340 cm; NG S 1486, Narodna galerija, Ljubljana.

Matevž Langus, pripisano, je avtor dela Primičeva Julija z bratom Janezom, olje na platnu, 57,5 x 74 cm.

Realizem in slovenski impresionizem

Realistično slikarstvo predstavljajo Janez in Jurij Šubic.

Jurij Šubic je zastopan z delom Pred lovom iz leta 1883.

Med znamenitimi umetninami slovenskega impresionizma so dela Ivana Groharja, Riharda Jakopiča in Matije Jame.

Ivan Grohar je predstavljen s sliko Macesen iz leta 1904, Rihard Jakopič pa z delom Sončni breg iz leta 1903.

Ivana Kobilca je zastopana z deli Kofetarica in Poletje.

Slovenski impresionizem je pomemben del galerijske zgodbe, saj je Narodna galerija pripravila tudi obsežno razstavo slovenskih impresionistov in njihovih sodobnikov.

Občasne razstave in aktualni program

V Narodni galeriji so na ogled tudi občasne razstave.

V Narodni galeriji bo od 21. maja do 27. 2026 na ogled razstava Fragmenti preteklosti, poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca.

Razstavo pripravljajo ob obeleževanju 90. in 100. obletnice dediščine Slovenije, pri projektu pa sodelujejo fakulteta UL in Restavratorski center ZVKDS.

Od 18. aprila do 20. je bila na ogled razstava Neopaženo ob cesti.

Razstava je predstavila grafične postopke Marjana Pogačnika in njegovo mesto med grafičnimi tehnikami.

V Narodni galeriji je bila na ogled tudi razstava Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra iz muzeja Rembrandtova hiša, Amsterdam.

Eden največjih umetnikov vseh časov je poleg oljnih slik ustvaril tudi številne grafike.

Razstava obsega 43 Rembrandtovih grafik in dve njegovi matrici.

Poleg izvirnih Rembrandtovih del je predstavljenih še 14 umetnin njegovih sodobnikov in kasnejših mednarodnih umetnikov, ki jim je stari mojster bil za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa.

Vsa dela so iz Muzeja Rembrandtova hiša, Amsterdam.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi dopolnjuje še izbor 10 umetnin iz zbirke Narodne galerije.

V Narodni galeriji je bila na ogled razstava Matej Sternen (1870-1949).

Po skoraj pol stoletja od zadnje monografske predstavitve verjetno najbolj plodnega izmed četverice »slovenskih impresionistov« je bilo na ogled 74 slik, 146 risb in grafik, v sklopu spremljevalnih mesečnih Odstiranj pa so se posvetili Sternenovemu restavratorskemu opusu.

Slovitemu Rdečemu parazolu in drugim čudovitim delom Mateja Sternena se v Stalni zbirki Narodne galerije pridružuje slika Pri šivanju, 1902.

Najnovejša likovna pridobitev, ki smo jo doslej poznali le po črno-beli fotografiji, pomembno dopolnjuje poznavanje umetnikovega zgodnjega opusa.

Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek d.d.

V Narodni galeriji je bila na ogled tudi razstava Ivan Zajec (1869−1952).

V Narodni galeriji je bila predstavljena razstava Umetnikov atelje, ki je prikazala ustvarjanje od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja.

Na razstavi Elda Piščanec (1897−1967) so bila predstavljena dela slikarke.

Na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) je bilo na ogled 40 kipov, 16 del na papirju, 1 oljna slika ter fotografije 4 nagrobnikov in 3 javnih spomenikov.

Umetnika, ki je pri kiparskem ustvarjanju uporabljal različne materiale, predstavljamo v kontekstu generacije povojnih kiparjev.

Galerija, muzejska noč in kulturni dogodki

Mednarodni muzejski dan in Poletna muzejska noč sta priložnosti za brezplačne oglede, spremljevalne programe in družabno dogajanje.

Letošnja Poletna muzejska noč, skupna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov, bo že 20. po vrsti.

Vstop v stalno zbirko Narodne galerije bo v soboto, 18. junija 2022, od 18. ure do polnoči prost.

Ob 18. maju, Mednarodnem dnevu muzejev, slovenski državni muzeji predstavljajo svoje zaklade na temo Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje.

Razstava plakatov je na ogled do 10.

Skupna razstava plakatov državnih muzejev Slovenije je bila pripravljena ob 18. maju, Mednarodnem dnevu muzejev, na temo Muzeji za izobraževanje in raziskovanje.

Popestritev bo prvič na voljo na mednarodni muzejski dan, v soboto, 18. maja.

Galerija pripravlja tudi javne predstavitve knjig, vodstva po razstavah, seminarje in predavanja.

V petek, 10. marca 2023, je bila v Zlati dvorani Narodne galerije predstavljena knjiga Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije.

Knjiga je nastala v sodelovanju Arboretuma Volčji Potok in Narodne galerije in predstavlja izbrane umetnine iz zbirk Narodne galerije, na katerih se motivno srečujeta narava in umetnost.

Ta veseli dan kulture so v Narodni galeriji slavili ves konec tedna.

V soboto in nedeljo si lahko brezplačno ogledate stalno zbirko Umetnost na Slovenskem.

V soboto pripravljajo program kratkih vodstev za odrasle in za družine z otroki, mlade 12+ pa vabijo na ustvarjalna druženja risanja manga stripov.

Izobraževanje za otroke, mladostnike in odrasle

Skozi igro, skozi pogovor, celo ob organizaciji praznovanja rojstnega dne v galeriji, se otroci in mladostniki seznanjajo s kulturnim bogastvom slovenskega naroda in tujih.

V Galovem klubu »Galovci« odkrivajo in doživljajo razstavljene umetnine, ki v galerijski delavnici postanejo snov za ustvarjanje.

Veliko izobraževalnih vsebin pa je seveda tudi v ponudbi za odrasle: izleti z Narodno galerijo v tujino, seminarji in predavanja.

Prav tako pa galerija ponuja skupen družinski program.

Arhitektura in prostori galerije

Kompleks Narodne galerije, sestavljen iz treh enot, ki so med seboj fluidno povezane, po obnovi obsega 12 670 m2 tlorisnih površin, od tega jih je 3955 m2 namenjenih razstavni dejavnosti.

Novejši del ob Prešernovi cesti, kjer se nahaja tudi glavni vhod, dopolnjuje najstarejši del galerije, Narodni dom.

Od leta 1946 je pod okriljem države, s prevzemom sosednjega zemljišča pa je leta 1991 pod vodstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja dobila še novejši prizidek, leta 2001 pa še povezovalno vhodno avlo po načrtih biroja Sadar Vuga Arhitekti.

Vhod v Narodni dom - starejši del Narodne galerije - je prilagojen s premično klančino.

Kavarna Lolita in kulinarična ponudba

V pritličju se nasproti originalnega Robbovega vodnjaka nahaja tudi kavarna Lolita.

Ta je dostopna in nudi poleg pijač tudi večji izbor slastnih slaščic.

Mize niso podvozne.

V toplejših mesecih obratuje tudi na zunanjem delu ob glavnem vhodu.

Kavarna je zato primerna za kratek premor pred ogledom umetnin ali po njem, muzejska trgovina in bližnje mestno središče pa omogočata, da obiskovalec kulturni izlet nadaljuje tudi zunaj galerijskih prostorov.

Dostopnost za obiskovalce

Narodna galerija je osebam z oviranostmi v celoti dostopna in prilagojena.

Hkrati pa nudi še zelo veliko dodatnih možnosti za prijeten in inkluziven obisk.

Dostop do stavbe

Dve prilagojeni invalidski parkirni mesti se nahajata v neposredni bližini galerije na Prešernovi cesti, dodatno pa še na Štefanovi ulici cca 300 m stran.

Vsa parkirna mesta so javna in plačljiva.

Glavni vhod je s Prešernove ceste, torej novejšega dela.

Na desni strani je daljša, široka klančina z oprijemalom na eni strani.

Na glavnem vhodu so vrtljiva vrata, neposredno ob desni strani pa običajna, kjer se nahaja tudi zvonec.

S pritiskom na gumb boste priklicali osebje, ki vam bo odprlo vrata.

Vsi prostori znotraj z izjemo enega razstavišča, kjer je klančina, so dostopni brez ovir in v ravnini ter z dvigali.

Vhod s Cankarjeve ceste - skozi Narodni dom - je zaprt.

Odprt je zgolj ob posebnih priložnostih.

Takrat lahko osebje za dostop preko stopnic namesti premično klančino.

Z njo si pomagajo tudi znotraj, v kolikor je potrebna.

Takrat je potrebno svoj prihod napovedati, zato tudi v tem primeru svetujemo obisk glavnega vhoda na Prešernovi.

Sanitarije, dvigala in kavarna

Prilagojene sanitarije so na dveh mestih, in sicer tako v starejšem delu galerije kot v novejšem - v kleti pod vhodno avlo.

Imajo oprijemala, podvozni umivalnik in prilagojeno ogledalo.

V novejšem delu je vhod do moškega stranišča nekoliko ožji zaradi nosilnega stebra ob vhodu.

Dvigalo vas popelje v nadstropja, tudi do prilagojenih stranišč.

Prilagoditve za obiskovalce z različnimi oviranostmi

Osebam z motnjami vida nudijo nabor taktilnih interaktivov in tipno prilagoditev slike Mihaela Stroja Luiza Pesjak.

Tipna slika je opremljena s povečevalnim steklom, z opisom dela v Braillovi pisavi in zvočnim opisom.

Na voljo so še avdio vodiči, ki vas vodijo po stalnih in občasnih razstavah, pa tudi individualne indukcijske zanke za uporabo avdio vodičev in sistemov vodenja.

Hkrati najdete ob delih še QR oznake z dodatnimi avdio opisi.

Izbrana dela na galerijskih zaslonih in na spletni strani so predstavljena v slovenskem znakovnem jeziku.

Po predhodni najavi organizirajo prilagojen voden ogled s kopijami muzejskih predmetov in taktilnimi oziroma veččutnimi pripomočki, s katerimi še obogatijo in približajo razlago.

Po dogovoru poskrbijo za tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Konserviranje, restavriranje in raziskovanje umetnin

Temeljna dejavnost oddelka za konserviranje in restavriranje je skrb za zbirko.

Ekipa strokovnjakov deluje predvsem na področju konserviranja in restavriranja slik, plastike in likovnih del na papirju.

Zaradi narave dela posvečajo v galeriji veliko časa tudi preventivni konservaciji, pripravi umetnin za transport, dokumentiranju, optičnim nedestruktivnim preiskavam, publiciranju in pedagogiki.

Delo se močno navezuje na preiskave lastnosti materialov v povezavi z ugotovitvami umetnostnih zgodovinarjev.

Nenehni tehnološki razvoj orodij in materialov močno vpliva na delo in na odločitve glede reševanja umetnin pred nadaljnjim propadanjem.

S strokovnimi komisijami regulirajo kompleksne projekte, med delom pa preverjajo uporabljene metode in možnosti, ki so kar najbolj prijazne do umetnin.

Njihov moto je »Manj je več«, zato se trudijo strukturne probleme v materialih reševati z minimalnimi in reverzibilnimi posegi.

Muzejski konservatorsko-restavratorski standardi so manj radikalni zaradi dejstva, da se umetnine vračajo v klimatsko urejeno okolje: na razstavo ali v depoje.

V slikarskem ateljeju konservirajo in restavrirajo slike na različnih nosilcih, kakor so platno, les, papir in kovina.

Primarno skrbijo za brezhibno kondicijo umetnin, ki so razstavljene v stalni zbirki in hranjene v depojih Narodne galerije.

V tekočih projektih sistematično urejajo umetnine iz slikarskega fonda, ki so prikazane na razstavah pri nas in drugod.

Ob izposoji sestavijo zapisnike o stanju umetnin, po potrebi umetnine tudi ustrezno pripravijo in za transport zapakirajo v posebne klimatizirane zaboje.

Skrb za raznoliko kiparsko zbirko Narodne galerije in za okrasne okvirje vključuje izbor primernih načinov razstavljanja kiparskega fonda in ravnanja z njim, pa tudi ustreznih načinov hranjenja kipov v depojih.

Ocenjujejo stanje predmetov in izdajajo mnenja o primernosti izposoje.

Od leta 2003 dalje sistematično urejajo grafični fond, to pa pomeni, da konservirajo in po potrebi restavrirajo vsako posamezno umetnino in jo opremijo po muzejskih standardih.

Umetnine vložijo v paspartuje muzejske kakovosti in jih s tem pripravijo za dolgoročno shranjevanje.

Multispektralne preiskave

Multispektralna analiza umetnin sodi med nedestruktivne optične preiskave.

Pri njih predmete osvetlijo s posebnimi valovnimi dolžinami in z njimi dobijo drugačno vrsto informacij v primerjavi z osvetlitvijo pri vidni svetlobi.

V ateljeju premorejo metode UVF (fotografija ultravijolične fluorescence), IRF (metoda infrardeče fotografije) in IRR (metoda infrardeče reflektografije).

Odpiralni čas in praktične informacije

Galerija je odprta vsak dan od srede do nedelje 10.00-18.00, ob torkih in četrtkih pa 10.00-20.00.

24. in 31. december: odprto 10.00-15.00.

Zaprto: ponedeljek, 1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december.

V pritličju se nahaja dostopna in dobro založena muzejska trgovina, zgoraj pa prostor vhodne steklene avle, ki ga je možno najeti.

V bližini je mestno središče, do katerega lahko pridete brez večjih ovir.

Prav tako se le nekaj deset metrov stran nahaja eno največjih postajališč mestnih avtobusov, brezplačno pa lahko do galerije prispete tudi s Kavalirjem.

Galerija nudi pester spremljevalni program, od vodenj do delavnic in dogodkov, pri čemer običajno sprejemajo predhodne prijave.

tags: #narodna #galerija #kulinarika