Navadni in kodrolistni ohrovt: značilnosti, koristi, pridelava in priprava

Ohrovt je zimska zelenjava iz skupine kapusnic, sorodnica zelja, brstičnega ohrovta in drugih kapusnic. Izvira iz vzhodnega Sredozemlja, kjer so ga gojili že pred 2000 leti. Na začetku so gojili zgolj listnati ohrovt, pozneje pa so začeli pridelovati še brstični in glavnati ohrovt.

Najbolj znana vrsta je kodrolistnati ohrovt; poznamo tudi listnatega - širokolistnati ali ozkolistnati ohrovt. Ima temno zelene liste, obstaja pa tudi sorta z vijoličnimi listi. Listni ohrovt je priljubljena zimska zelenjava, uporabna na mnogo načinov - v solatah, zelenjavnih napitkih, juhah in še marsikje.

Razlika med navadnim in kodrolistnim ohrovtom

Listnati ohrovt je priljubljena zimska zelenjava, uporabna na mnogo načinov - v solatah, zelenjavnih napitkih, juhah in še marsikje. Je sorodnica zelja, zato po okusu rahlo spominja nanj, vendar njegovi ohlapni, pokončni listi z valovitimi robovi za razliko od zelja ne tvorijo glave.

Spada med kapusnice. Je dokaj podoben brstičnemu, le da so na njem užitni, veliki, močno nakodrani listi.

Kodrolistni ohrovt je kapusnica, ki je še kar na polju, ko tla prekrije snežna koprena. V tem času je tako na vrtovih še vedno na voljo, prav tako pa ga lahko kupimo na stojnicah zelenjavne tržnice ali v živilski trgovini.

Pri navadnem oziroma glavatem ohrovtu se oblikuje glava, medtem ko ima kodrolistni ohrovt predvsem velike, močno nakodrane liste. Kodrolistni ohrovt ne gre v glave, ampak ima samo liste, kar pa ne zmanjšuje njegove uporabnosti v kuhinji.

Hranilna vrednost in koristi za telo

Ohrovt vsebuje zelo malo kalorij in obilico vlaknin. Ena sama skodelica ohrovta ima le 36 kalorij in 5 gramov vlaknin, kar je odlično za dobro prebavo.

Kodrolistnati ohrovt vsebuje okoli 33 kalorij, 6 g ogljikovih hidratov, od tega 2 g vlaknin, in 3 g beljakovin.

Vitamini in minerali

Ohrovt je dobro vključiti v prehrano predvsem zato, ker nas pozimi, ko primanjkuje sveže domače zelenjave, oskrbi s svežim vitaminom C, s čimer pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema in obrambnih mehanizmov organizma.

Vsebuje še vitamine skupine B, E in K, veliko folne kisline ter minerale, kot so železo, kalij, fosfor in kalcij.

Je bogat vir železa. Ohrovt vsebuje več železa kot govedina. Železo je bistvenega pomena za tvorbo hemoglobina in encimov, celično rast, pravilno delovanje jeter ter prenos kisika.

Je bogat vir vitamina K. Živila z visoko vsebnostjo vitamina K ščitijo pred različnimi vrstami raka. Prav tako je vitamin K potreben za najrazličnejše telesne funkcije, zdrave kosti in preprečevanje strjevanja krvi.

Je bogat vir vitamina C, ki je izredno koristen za imunski sistem, metabolizem in hidratacijo. Vsebuje ga kar 10-krat več kot špinača!

Vsebuje veliko kalcija. Ohrovt vsebuje več kalcija kot mleko. Pomaga preprečevati osteoporozo in ohranja zdrav metabolizem, pomaga tudi pri preprečevanju izgube kostne mase.

Kalcij v kombinaciji z vitaminom C v ohrovtu pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov.

Je dober vir elektrolitov. Ohrovt je poleg špinače druga izredno zdrava zelenjava, ki poleg elektrolitov, kalija, fosforja in kalcija, vsebuje še vitamine A, C in K.

Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa, vrednost pH v krvi in krvni tlak.

Antioksidanti in protivnetno delovanje

Je bogat vir antioksidantov. Antioksidanti v ohrovtu imajo protivnetne, protivirusne, protibakterijske in antidepresivne učinke ter podpirajo zdravje srca in ožilja.

Je odlična protivnetna hrana.

Ohrovt je odlična hrana za podporo kardiovaskularnemu sistemu.

Ohrovt uvrščamo v skupino desetih najbolj zdravilnih povrtnin.

Ohrovt, jetra in razstrupljanje

Ohrovt je odlična hrana za jetra in razstrupljanje telesa. Ohrovt vsebuje veliko klorofila, ki pomaga odstranjevati toksine iz krvi.

Za čiščenje jeter je primerna lahko prebavljiva hrana z malo kalorijami, da naše telo ne bo potrebovalo veliko energije za njeno predelavo.

Ohrovt in prebava

Za zdravljenje želodčnih in črevesnih težav se že zelo dolgo časa priporoča uživanje ohrovta; za zdravljenje oteklin in odrgnin pa obloge iz stolčenih ohrovtovih listov.

Ohrovt vsebuje veliko vlaknin, zato je lahko del prehrane, ki podpira dobro prebavo.

Ohrovt na vrtu

Z globalizacijo smo povsem pozabili, da se mora tudi naša prehrana prilagajati in spreminjati v skladu z letnimi časi. Zima je čas, ko na vrtu le redko kaj uspeva, pa vendar gredice niso čisto prazne.

Če smo se poleti spomnili na zimske vitamine, smo posadili tudi prezimne kapusnice, predvsem brstični in kodravolistni ohrovt.

Pred listnatim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo, ne sadimo ga zgolj za spomladanskimi kapusnicami.

Vzgoja sadik

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.

Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi, v roku od 7 do 10 dni od setve, rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.

Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.

S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.

Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.

Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.

Sajenje in zalivanje

Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat.

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.

Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem.

Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.

Listnati ohrovt ne potrebuje opore.

Zaščita pred škodljivci

V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu sadike uničijo.

Listnati ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.

Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci.

Kapusova hržica napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo.

Kapusove sovke so temno sivi metulji, ki se pojavljajo 2 x letno.

Kodrolistni ohrovt izredno rad dobi kaparja.

Vesela sem, da kodrolistni ohrovt skoraj nikoli ni napaden s strani žužkov in je v sezoni skoraj celotno leto.

Nabiranje in prezimovanje

Že poleti začnemo z nabiranjem pridelkov, kar je hkrati tudi redna nega rastlin. Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo.

Jesenski mraz izboljša okus listnatega ohrovta.

Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. To pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste.

Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov, ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto.

Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla.

Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino.

V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke.

Ohrovt lahko brez problema pustiš pozimi zunaj. Če želiš, ga malo zaščiti pred najhujšim mrazom, drugače pa se obnese tudi brez zaščite.

Tudi kadar režeš ohrovtove glave, lahko pustiš korenino in nekaj listov naokoli v zemlji.

Kodrolistni ohrovt ostane čez zimo zunaj, enako kot brstični, saj tudi zelje, če je samo v listih, lepo prezimi.

Prezimi in je lahko pomemben vir svežih vitaminov in mineralov pozimi.

Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni.

Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci.

Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.

Zakaj je ohrovt po mrazu okusnejši?

Ko nekoliko premrzne, so njegovi listi še okusnejši.

Za vse kapusnice velja, da se v njih pri nizkih temperaturah poveča vsebnost sladkorja.

Pojav nastane zaradi upočasnjene izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, s čimer se rastlina varuje pred zamrznitvijo, njegova posledica pa je, da ima zimska zelenjava še boljši okus.

To pa ne pomeni, da je kodrolistni ohrovt uporaben šele po prvi zmrzali. Če imaš na vrtu že lepe glavice, jih komot lahko že uporabljaš v kuhinji.

Kako pravilno očistimo kodrolistni ohrovt?

Ohrovt je s svojimi gubastimi in kodrastimi listi idealen za različne recepte, vendar pa je prav ta tekstura lahko izziv pri čiščenju.

Kodrolistni ohrovt je lahko kontaminiran z bakterijami, kot so E. coli, salmonela in norovirus, ki se pogosto skrivajo v režah in gubah listov.

Tudi če ga nameravamo kuhati, je priporočljivo temeljito predhodno pranje, saj tako zmanjšamo tveganje za navzkrižno kontaminacijo v kuhinji.

Priporočljivo je, da ohrovt operemo šele tik pred uporabo. Če ga operemo vnaprej, se lahko zaradi vlage pospeši proces kvarjenja in listje začne gniti.

Izjema je, če je ohrovt zelo umazan že ob nakupu.

1. Najbolje je, da liste najprej ločimo od stebla.
2. Položimo jih v cedilo ali posodo s hladno vodo.
3. Nato jih pod tekočo vodo dobro podrgnemo, da odstranimo umazanijo in pesek.
4. Kodrasti listi potrebujejo posebno pozornost, saj se umazanija rada nabira v gubah.
5. Če je ta trdovratna, liste za nekaj minut namočimo, v vodo pa za vsak liter dodamo približno pol skodelice kisa in nato dobro splaknemo s čisto vodo.

Kako zmanjšamo grenkobo?

Ker je kodrolistni ohrovt lahko precej grenkega okusa, priporočamo še, da se slednjega znebite s posebno tehniko.

Za zmanjšanje grenkobe liste pred uporabo zmasiramo z nekaj kapljicami oljčnega olja in ščepcem soli.

Nekatere moti neprijeten vonj, za katerega so krive žveplove spojine, ki pa obenem poskrbijo za značilen okus.

Ta vonj lahko nekoliko omilimo, če za kuhanje uporabljamo lonce s pokrovi, ki dobro tesnijo, pokrova pa med kuhanjem ne dvigujemo; pomaga pa tudi, če ohrovtu dodamo malo kumine.

Shranjevanje ohrovta

S pravilnim pranjem in shranjevanjem bo ohrovt ostal svež in varen za uživanje, hkrati pa bo kar najbolje ohranil hranilne lastnosti.

Glavnati zimski ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo do enega tedna.

Svež brstični ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo največ dva dni, kodrolistnega pa od 3 do 5 dni.

Najbolje pa je seveda, če imamo svoj vrt in ohrovt hranimo v naravni zunanji hladilnici.

Liste kodrolistnega ohrovta, ki jih trgamo sproti, postanejo za v lonec uporabni šele po dlje časa trajajočih nizkih temperaturah.

Ko ga želimo pripraviti, se pozimi preprosto odpravimo na vrt in odtrgamo nekaj listov.

Uporaba v kuhinji

Lahko ga jemo surovega ali kuhanega.

Iz njega lahko pripravimo različne jedi: solate, juhe, polpete, zelene smutije, ga dodajamo rižotam, mafinom ali iz njega pripravimo čips.

Tudi iz kodrolistnega ohrovta lahko pripravimo številne jedi. Uporabimo ga lahko za pripravo enolončnic, prilog, zelenjavnih pirejev, solat ali omak.

Lahko ga sočimo in pripravimo zdrav napitek ali pa iz njega spečemo zanimiv in hrustljav zelenjavni čips.

Navadni oziroma glavnati ohrovt

Glavnati ohrovt lahko pripravimo na številne načine.

Zelo priljubljeni so ohrovtovi zvitki, polnjeni z mletim mesom ali zelenjavo.

Odličen je v močnih juhah, mineštrah, enolončnicah ali v solati.

Kot priloga je nadvse okusen v kombinaciji s paradižnikom in gobami.

Če želimo pripraviti preprosto prilogo iz dušenega ohrovta, ga začinimo s česnom, timijanom, papriko v prahu, curryjem ali kumino.

Če se nam zdi ohrovtov okus premočan, ga lahko nekoliko ublažimo z dodatkom smetane.

Kodrolistni ohrovt v mineštri

Zelene zunanje liste, tudi ko še nima glave, so pa listi že kar veliki, obtrgamo in skuhamo, sesekljamo, dodamo krompir in fižol.

Lahko pa za mineštro uporabimo tudi glavico.

Dušen kodrolistni ohrovt s čebulo in česnom

Ohrovtovo glavo narežemo na majhne kvadratke.

Na masti ali na olju prepražimo čebulo, dodamo ohrovt in dobro premešamo, malo solimo, da lažje spusti vodo, in dušimo do mehkega, dodamo še malo strtega česna.

Večkrat mešamo, ker se rado prismodi, če je potrebno, dolijemo malo juhe ali vode, ker mora biti zadeva res precej dobro zdušena.

Na koncu po potrebi še dosolimo in izdatno popramo.

Kuhan ohrovt z moko

Ohrovtovo glavo skuhamo, nato sesekljamo.

Na olju ali masti prepražimo malo čebule, na koncu dodamo še malo sesekljanega česna, da zadiši, dodamo še žličko moke in v to damo sesekljan ohrovt, dobro premešamo, solimo in popramo.

Če je presuho, zalijemo z malo juhe ali vode.

Zelene testenine s kodrolistnim ohrovtom

Zelene testenine s kodrolistnim ohrovtom so na jedilniku skoraj vsakič, ko zmanjka idej za kosilo ali večerjo.

Sprva pripravite mandljeve »drobtine«.

Mandlje popražite na ponvi, dokler ne dobijo lepo zlate barve.

Prenesite jih v sekljalnik z malo soli, čebule v prahu, mešanimi zelišči in ščepcem popra.

Nato kuhajte testenine v vreli slani vodi.

Medtem olupite česen in odstranite stebla kodrolistnemu ohrovtu.

Odlijte vodo testeninam, prihranite 1 skodelico kuhane vode, in jih prenesite na ponev ter dodajte živahno zeleno omako.

Po potrebi dodajte še ostanek vode, v kateri so se kuhale testenine.

Medtem ponovno v sekljalnik nalijte olivno olje, limonin sok, indijske oreščke in jedilni kvas v kosmičih.

Jedilni kvas je drugačen kot običajni pekovski kvas, saj gre za neaktivni kvas, ki predstavlja različen vir hranil: še posebej je bogat s proteini, encimi, minerali, vitamini skupine B, cinkom in vitaminom B12.

Nato previdno dodajte še skuhani ohrovt in česen.

Na koncu dodajte še svežo baziliko, če je v sezoni.

Zeleni smuti s kodrolistnim ohrovtom

Zelene liste ohrovta, pet listov brez stebla, lahko vmešate v jutranji smuti z dvema kosoma sadja, na primer s pol jabolka in enim kakijem.

Dodajte košček korenine ingverja, vodo ali rastlinsko mleko in sok polovice limone.

Polovico smutija naj predstavlja zelenje.

Proti koncu mešanja smutiju dodajte žlico lanenih semen ali semen chia.

Tisti, ki šele začenjate z zelenimi kašastimi sokovi, najprej poskusite z večjo količino sadja in manj zelenja, nato postopoma dodajajte več zelenja, kot so ohrovt, špinača, zelena in peteršilj.

Pripravite gostejši smuti in ga pojejte z žličko.

Nasveti za nakup

Ne glede na to, katero vrsto ohrovta kupujemo, izberemo takšnega s čvrstimi listi, rezno mesto na kocenu pa mora biti še mokro.

Listi ne smejo biti polomljeni, uveli ali celo nagniti.

Rumenkasti listi so znamenje, da je bil ohrovt predolgo skladiščen.

Ohrovt lahko brez težav uporabimo v različnih jedeh že pred zmrzaljo, nizke temperature pa lahko pri kapusnicah povečajo vsebnost sladkorja in izboljšajo okus.

tags: #navadni #in #kodrolistni #ohrovt