Markovci: pustni krofi in bogata tradicija kurentov

Preganjanje zime in različna pustovanja so v polnem teku. Vrhunec bodo od te sobote do torka dosegla tudi v kraju Markovci na Ptujskem polju, ki velja za rojstni kraj znamenitega koranta.

Fašensko obdobje se v Markovcih prične s svečnico, ki je 2. februarja ali 40 dni po božiču. Takrat izvedejo prireditev bičev pok, nato je naslednje dneve in tedne mogoče slišati fante, kako vrtijo in pokajo z biči, moški pa zvonijo z zvonci, a brez kožuhov in korantove oprave.

Za čas fašenka je običaj, da imajo koline, tako da pri njih pustni čas ni masten zgolj zaradi pustnih krofov, ki jim sami sicer pravijo krapčiči.

Pustni krofi kot nepogrešljiv del praznovanja

Pust je pred vrati in z njim obvezni krofi. Vsaj pri nas doma je tako, da za pusta poleg "debele repe in dugega lena" ne smejo manjkati tudi krofi.

Poleg vse poplave receptov za krofe, ki jih splet ponuja: najboljši pustni krofi, najboljši slovenski krofi, babičini krofi, trojanski ipd, evo, so tukaj še moji.

Če so boljši od najboljših, boste povedali vi.

Pri nas zmanjkajo v istem dnevu in če jih moj mož poje 4, je to zame več kot dovolj dobro, da jih objavim, oz. poskrbim, da bo ostala zapuščina recepta mojim otrokom. ;)

Čeprav je danes že veliko različic tega peciva, pa je še vedno najbolj priljubljen domači krof z marelično marmelado.

Recepti za krofe se skozi leta niso bistveno spreminjali. Razlika je le, da so jih najprej pripravljali na maslu, pozneje cvrli v svinjski masti, danes pa jih večinoma cvremo v olju.

"So manjše razlike, če so pečen v olju ali v masti. To se zazna pri okusu," meni Marija Horvat iz izobraževalnega centra Piramida.

Za nami je debeli četrtek, ko smo segli tudi po najbolj iskanem pecivu v pustnem času - krofih. Ti naj bi se v naše kraje razširili z dunajskega dvora.

Eden od najstarejših receptov zanje je zapisan v Vodnikovih Kuharskih bukvah iz leta 1799.

Sestavine za domače pustne krofe

Testo

• 1 kg namenske moke za krofe
• 6 rumenjakov
• 1,5 kocke svežega kvasa (cca. 60 g)
• 0,5 l toplega mleka
• 1 vanilijev sladkor (z delci vanilije - bourbon vanilija od dr. Oetker)
• pol žličke soli
• 4 žlice sladkorja (70-100 g)
• 1/2 soka iztisnjene limone
• naribana lupinica 1/2 limone
• 1 dcl olja
• 0,5 dcl ruma

Za cvrenje in postrežbo

• 1,5 litra olja za cvrenje
• sladkor za posip
• marmelada za nadev

Priprava testa

Kvasec lahko naredite posebej (v toplo mleko damo sladkor, nadrobimo kvas in po vrhu posipamo malo moke ter pustimo cca 5 minut).

Če ste pa leni in nočete umazati posode pa komot vse skupaj naredite v eni posodi.

Tako sta počeli tudi moja babica, mama in tako delam tudi jaz.

V posodo dam moko in na sredino naredim malo večjo luknjo, v katero dam sladkor in vlijem toplo mleko.

V mleko nadrobim kvas in počakam, da se naredi kvasec.

Ob robu posode potem dam rumenjake, sol, vanilijev sladkor, limonino lupinico, rum, sok limone, olje in vse skupaj z mešalnikom zgnetem testo.

Če gnetete testo z rokami, gnetite nekje 10 minut, z mešalnikom par minut manj oz. dokler testo ne postane lepo gladko, svilnato in voljno.

Ko gnetete testo, ga morate malo dlje časa gnesti na nizki hitrosti.

Na začetku izgleda, kot da je potrebno dodati še tekočine, potem je pa vedno bolj mehko.

Večina, ki vas opisuje težave, jih imate predvsem zaradi neučakanosti.

Lepo počasi!

Počasi gnetite, počasi vzhajajte, dokler ne bodo kot balončki, počasi segrevajte olje, preverjajte, enega po enega ... in potem, ko vse štima, spečete.

Oblikovanje in vzhajanje krofov

Testo razdelimo nekje na 16-18 delov, iz katerih oblikujemo kroglice.

Testo lahko tudi razvaljate in s kozarcem ali modelčkom izrežete krofe.

Če boste krofe izrezovali bodo vsi enake velikosti, lepo okrogli, vendar boste imeli več dela z valjanjem in ponovnim gnetenjem.

Jaz uberem hitrejšo pot in oblikujem kroglice kar z rokami.

Kroglice odlagamo na pomokano krpo, jih pokrijemo in pustimo približno 30 minut, da lepo vzhajajo.

Jaz jih vmes 2x nežno obrnem.

Prvič zato, da vzhajajo tudi na drugi strani, drugič zato, ker je tista prva vzhajana stran vedno lepša.

Tomaž, ne rabite jih, če testo res fajn dolgo gnetete.

Če imate čas, lahko testo pustite par minut počivati, toliko, da se začne dvigati.

Ni pa nujno.

Najpomebnejše je vzhajanje kroglic.

Vzhajana kroglicamje lahka.

Zelo.

Odvisno od kvasa, ki ste ga uporabili, še bolj pa od toplote prostora.

Bolj je toplo, hitreje vzhajajo.

Ampak boljše je, če počasneje vzhajajo.

Ko bodo lahki kot pena, so dovolj vzhajani.

Vzhajajte jih do dvojnega volumna.

Ko vzhajano kroglico obrneš na dlan, mora biti lahka kot balonček.

Kako izbrati način oblikovanja

Cvrenje: temperatura olja je ključna

V večji oz. bolje rečeno širši posodi si pripravimo olje.

Pazimo, da olje ne bo prevroče.

Najprimernejša temperatura olja za peko krofov je 170 stopinj.

Olje morate počasi, vsaj 15 minut ogrevati.

Tam med 163 do 170 stopinj, odvisno od recepta.

Olje se vedno segreva zelooooo počasi.

ker ko ga vi ogrejete na 170, in če še vedno kurite in ne znižate ognja, je naekrat 190 stopinj, ker se olje potem zelo hitro segreje in vedno bolj postaja vroče, četudi ga skoz imate na istem ognju (4 ali 5 na indukciji) …

Sploh različna olja različno prenašajo temperaturo oz.

Zato se običajno 1 krof riskira in se ga sproba.

Če prehitro rjavi, se temperatura zniža.

Kako preveriti temperaturo brez termometra

Kako zdaj to izmerite tisti, ki nimate termometra?

Predlog a: v olje namočite leseno palčko.

Če se delajo rahlo mehurčki je olje pripravljeno, če mehurčki objamejo palčko kot na sliki, je prevroče.

Predlog b za tiste, ki imate indukcijski štedilnik in jakost od 1-9: krofe pecite na jakosti 3.

Andreja, jaz olje najprej segrejem, potem pa znižam temperaturo.

Recimo, ko segrevam olje dam na 5 (da ne traja ravno celo večnost) in potem zmanjšam na 3, enega izvenserijskega žrtvujem, da preverim temperaturo in potem pečem na 3 vse do zadnjega krofa.

Vmes nič ne spreminjam temperature.

Ne vem pa, če so jakosti pečic vse enake.

Zato raje enega žrtvujte.

Uspelo!

Na moji indukciji je bila prava temperatura na stopnji 4, tri ravno za odtenek premalo, 5 pa že preveč.

Oh, po testiranju raznih fritez sem ugotovila, da tiste stopinje niti slučajno ne štimajo. :D

Kako ocvreti krofe z lepim obročem

Če hočemo, da so krofi lepo okrogli, odlagamo krofe z zgornjim vzhajanim delom navzdol.

"Vedno, ko ga damo v olje, moramo obrniti zgornjo stran navzdol, da gre spodaj še stran zrak. Potem pa vzamemo pokrovko in ga pokrijemo.

V posodo damo le toliko krofov, da le-ti prosto plavajo v olju.

Pozor: krofi se bodo še povečali.

V posodi naj bo za kakšne 3 prste višine olja, da se ne dotikajo dna, ampak plavajo.

Posodo obvezno pokrijemo in pustimo, da se ocvrejo na spodnji strani nekje 3 minute.

Tako, da ne se držat zdaj štoparice in točno treh minut.

Vmes malo pokukajte pod pokrovko, če niso krofi na spodnji strani že preveč rjavi postali.

Krofe nato hitro obrnemo in jih ocvremo še na drugi strani.

Posode več ne pokrivamo.

Krofe bomo najlažje obrnili z dvema lesenima palčkama.

Potrebno jih je hitro in previdno obniti.

jaz uporabim za to kitajske palčke

Vmes vsako naslednjo rundo skoraj treba znižati ogenj, ker se olje vedno bolj pregreva.

Sej dobri so, ampak barva mi ni jasna, jaz bi imela vse iste barve.

Neja, proti koncu se olje že precej pregreje.

Zmanjšaj temperaturo ognja.

Odcejanje, nadev in postrežba

Ocvrte krofe s penovko poberemo ven in jih damo najprej na rešetko, da se odvečno olje odcedi, nato pa še na pladenj obložen s prtičkom, ki dodatno popivna preostanek olja.

Še tople krofe nabrizgamo z marmelado ali jih premažemo s čokolado in kokosom.

Če ste tako kot mi ljubitelji praznih krofov, jih pač pustite prazne.

Preden krofe postrežemo jih posipamo s sladkorjem v prahu.

Najpogostejše težave pri peki krofov

Zakaj krofi nimajo obroča?

Pomembne so 4 stvari:

• da so krofi dovolj vzhajani
• da nimamo prevročega olja, temveč se krofi pečejo počasi
• ko jih damo pečt, takoj pokrijemo posodo s pokrovko, da se krofi na toplem lepo dvignejo
• potrebno jih je hitro in previdno obniti

Zakaj so krofi premastni?

• premrzlo olje in jih predolgo cvremo
• krofov nismo odcedili na rešetki, ampak smo jih odložili direkt na prtiček, od koder olje ni moglo odteči.

Zakaj so krofi pretemni?

• prevroče olje.
• Krofe pečemo počasi nekje na 1/3 temperature oz. jakosti štedilnika
• v posodi naj bo za kakšne 3 prste višine olja, da se ne dotikajo dna, ampak plavajo

Zakaj se v krofu naredi luknja?

• preveč vzhajani ali prehitro vzhajani.
• Krofi ne rabijo pretirane toplote za vhajanje.
• kombinacija kvasa in limoninega soka prav tako naredi svoje
• votli so največkrat krofi, ki jih izrezujemo oz. razvaljamo.
• Tisti, ko jih oblikujemo direkt kroglice niso nikoli votli.

Zakaj krofi niso debeli?

• med vzhajanjem jih obrnite
• preveč ste jih sploščili z rokami
• niste pokrili s pokrovko posode, ko ste jih dali v olje
• prevroče olje, zaradi česar so se prehitro cvrli in se niso imeli časa "napihniti"
• pretanko ste jih razvaljali.

Mini krofi

Pri mini krofih je sistem enak.

Izrežete edino manjše krofke, recimo 5 cm premera in 1-2 cm višine.

Cvrete posledično manj časa oz. nekje do 2 minuti.

Pri mini krofkih bi jaz testo razvaljala in krofe izrezala in ne oblikovala kroglice, ker so vseeno lepše potem videti oz. enaki.

Jaz delam res majhne krofke po enakem postopku kot je tukaj napisano.

Ko je testo pripravljeno ga z zlico jemljem ven in pregnetem v majhno kroglico.

Kroglica pred vzhajanjem je velika za oreh.

Tak krofek ima cca 40g po cvrtju.

Prilagoditve recepta

Suhi kvas

En suhi kvas je za pol kocke svežega.

Torej 3 suhi namesto 1,5 kocke svežega.

Ne vem, pa kakšna gramatura suhega je pri vas.

Polovična količina

Klara, jaz sem jih delala iz polovičnih količin - 14 ravno prav velikih krofov je nastalo.

Okus limone, vanilije in ruma

Jaz bi za več okusa uporabila lupinico sveže domače limone in semena vanilije, namesto vanilijevega sladkorja.

Rum jaz uporabim tisti, ko je že 100 let na policah, ko so ga še naše babice uporabljale.

Lahko pa doadte za več rumovega okusa kakšen zavitek rumovega sladkorja.

Matej, kaj pa, če dodate rum aromo, npr od dr.

Menjava olja

Seveda spečem vse krofe v istem olju.

Menjavanje olja bi pomenilo tja metanje denarja in igranja s hrano.

Uporabi se olje za cvrtje, ki prenese višje temperature in je zato bolj varno za naš organizem.

Da ne govorim o ponovnem ogrevanju olja, ki mora biti počasno, in s tem, daljšem času peke - kar med drugim tudi pomeni, da bi bili zadnji krofi prevzhajani.

Markovci kot korantova dežela

Povedali so, da območje markovske občine mnogi poimenujejo kar korantova dežela, saj od tod izhajajo koranti oziroma kurenti, ki veljajo za najbolj poznano pustno masko v Sloveniji.

Ob kurentih se pri njih pojavlja še deset drugih tradicionalnih pustnih mask, in to že vrsto stoletij.

Vrhunec bodo od te sobote do torka dosegla tudi v kraju Markovci na Ptujskem polju, ki velja za rojstni kraj znamenitega koranta.

Tamkajšnje etnološko društvo šteje 80 članov in njegovo osnovno poslanstvo je prav ohranjanje pustne tradicije.

S pustno povorko, takrat se tudi prvič našemijo in bo v Markovcih to soboto, 1. marca, se njihove avtohtone maske predstavijo širši javnosti, ko se običajno zbere okrog deset tisoč ljudi, v povorki pa sodeluje kakšnih 40 skupin ali dva tisoč ljudi.

Člani društva Nuša Horvat, Luka Krajnc ter Marko in Matjaž Mlinarič so pojasnili, da je sobotna pustna povorka, na kateri se zbere tudi 10.000 ljudi, namenjena širši javnosti, tudi turistom, medtem ko v ponedeljek in torek pustno obdobje slavijo in zaključijo domačini bolj med sabo.

Takrat se pustni liki selijo od hiše do hiše, kjer jih pričakata jedača in pijača, skoraj nikoli pa denar.

Naši sogovorniki v en glas zatrjujejo, da celo leto komaj čakajo, da se prične fašenk in s tem druženje na prostem.

Enako velja za njihove družinske člane.

V veliki meri pri pripravi mask, ne toliko pri kurentovi opravi, sodelujejo tudi sami, prav tako maske predstavijo markovskim osnovnošolcem z željo, da bodo nadaljevali bogato pustno tradicijo.

Letos se predstavljajo tudi v Sračincu pri Varaždinu in v Kostanjevici na Krki.

Kurent oziroma korant

Korant ali kurent je najbolj priljubljena tradicionalna pustna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz.

Korant naj bi bil demon, ki preganja zimo in vabi v deželo pomlad.

V njem je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega.

Kurent, also called Korent, is the most famous Slovenian carnival character.

With his hopping and rutting he chases away winter and evil from the land, and ushers in the warmth and light of spring.

He is also associated with fertility and abundance, and brings good luck and prosperity to those who honor him.

Kurent originates in the area around Ptuj and Dravsko Polje on the left bank of the Drava river, but is also present in Haloze and Slovenske gorice on the right bank.

The Drava River is not only a geographical divide between the left and the right bank, it also influenced the development of the Kurent as a carnival character.

On the left bank of the river, feathered Kurenti (pernati kurent) are known, and on the right bank horned Kurenti (rogati kurent).

Kurenti so včasih smeli biti zgolj samski moški, ki so odslužili vojaški rok, sicer pa jih srečamo tudi na haloškem območju, a se od markovskega razlikujejo, ker imajo na glavi namesto trakov in peruti pritrjene kravje rogove.

Včasih so si jo fantje izdelali sami doma, zato so bile kape tako zelo različne med sabo.

Danes markovški fantje nimajo ne časa ne volje, da bi si kape izdelovali sami.

Kurentova oprava

Korantova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta.

Obraz kurentove kape je narejen iz usnja, na sredini kape je pritrjen nos, ki spominja na svinjski rilec.

Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico.

Za brke mu služijo sirkove vejice, pod njimi pa so na vrvico nanizana semena belega oziroma temnega fižola, ki predstavljajo zobe.

Kurentu iz ust visi dolg rdeč jezik.

Včasih je bil izgled koranta nekoliko drugačen - to izvemo iz župnijske kronike sv. Marka niže Ptuja (današnji Markovci).

Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata.

Obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči ter usta.

Imel je dolg jezik iz rdečega sukna.

S tako kapo na glavi je »kurent« videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil.

Na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti.

Ob strani kape so namesto ušes pritrjena gosja oziroma puranja peresa.

Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi.

Vrh kape krasijo živopisni trakovi in rože, izdelane iz krep papirja.

Kurent ima oblečen kožuh dolgodlake ovce, okoli pasu pa nosi na verigi privezane kravje zvonce.

Kurant je oblečen v ovčji kožuh.

Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci.

Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom.

Ob kurentih, v katere se bodo preoblekli vsi trije naši moški sogovorniki, so ena bolj priljubljenih pustnih mask orači.

Kurenti, ki so bili prvič pisno omenjeni ob koncu 19. stoletja, hodijo od hiše do hiše v skupini, spremlja jih hudič, za darove pa pobirajo svilene robce, včasih dobijo tudi kakšno klobaso.

Včasih je bila kurentova oprava narejena iz materialov, najdenih na kmetiji.

V preteklosti so bili kurenti samo odrasli moški, kostume pa so izdelovali sami.

Delali so jih zvečer in na skrivaj, da nihče ne bi vedel, kdo so.

Zato se kurent v javnosti ni smel razkriti, ampak samo doma, v hiši.

Obred je bil, da je vsaka ženska svoj robec privezala na palico najlepšega kurenta, zato je bil tisti, ki je zbral največ robcev, najbolj slaven in je užival največji ugled.

A Kurent wears leggings, which are most commonly red, but sometimes green.

Kurent je obut v volnene, doma spletene, rdeče ali zelene nogavice, na njih pa ima nataknjene črne čevlje.

V roki nosi ježevko, debelo leseno palico, katere konec je ovit v bodečo ježevo kožo.

Za obrambo v rokah nosi palico, na kateri je na koncu pribita ježeva koža (ježevka).

Po ljudskem izročilu mora imeti pet kravjih zvoncev, da nastane prava melodija.

Izvor kurenta

Obstaja veliko teorij o nastanku kurenta.

Po eni od njih je naslednik staroslovanskega božanstva rodovitnosti; mogoče je, da so ga stari Slovani prinesli s seboj, ko so se v 6. stoletju naselili na območju današnje Slovenije, ali pa so ga našli pri staroselcih, Ili­rih in Keltih.

Mogoče je tudi, da je zapuščina rimskega Poetovija, današnjega Ptuja.

Zdi se, da obstaja soglasje, da je kurent indoevropskega ali evrazijskega izvora.

Nekateri raziskovalci so opazili podobnosti med kurentom in parkljem oziroma krampusom, kopitastim spremljevalcem svetega Miklavža.

Po mnenju Aleša Gačnika lahko kurent svoje začetke povezuje s starorimskima praznikoma saturnalijami in januarskimi kalendami.

Prva pisna omemba kurenta oziroma koranta sega v leto 1829 in se je pojavila v kroniki cerkve sv. Marka v Markovcih, prva ilustracija kurenta pa je iz leta 1880 in jo je ustvaril Jurij Šubic.

V 20. stoletju so številni običaji začeli izginjati, tudi kurent, nato pa sta Franc Marolt in Franjo Žižek leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje.

23. decembra 2015 je bil običaj koranta z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.

Namen razglasitve je, da se poveča zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter predvsem, da se spodbudi njegovo ohranjanje.

Druge tradicionalne pustne maske v Markovcih

Orači

Ob kurentih, v katere se bodo preoblekli vsi trije naši moški sogovorniki, so ena bolj priljubljenih pustnih mask orači.

Gre za skupino šestih do osmih fantov, ki predstavljajo neke vrste konje, ki za sabo vlečejo plug, ob obiskih domačij ali kmetij pa prinašajo upanje na dobro letino.

Orači predstavljajo obred spomladanskega oranja, ki je klasičen primer obhoda kolednikov, saj vsebuje tri bistvene prvine kolednice.

Ob prihodu pozdravijo gospodarja in gospodinjo, jima zapojemo in zaorjejo ter se zahvalijo za prejeti dar.

Prihod oračev naznani pokač, ki ima hkrati tudi vlogo gonjača.

V te brazde vseje »pobirač« »repno seme«, - navadno pesek -, pograblja z grabljami ter laže in pripoveduje gospodinji, da ji bo izrastla iz tega semena debela repa, ako bodo zvečer za debelo repo plesali.

Za ta posel dobijo orači navadno kako klobaso ali jajca v dar.

Ob njih pobirač pobira darove in zavoljo vraže, da nedarovanje prinaša nesrečo, praktično ni domačije, ki ne bi darovala.

Obenem pobirač seje v brazdo in z grabljicami semena zadela v zemljo.

Konjiči so oblečeni v črne hlače, belo srajco in telovnik.

Na hrbtu imajo navzkriž privezani dve svileni ruti in eno čez boke.

Danes ne nosijo več navzkrižno privezanih rut, temveč si ogrnejo le eno preko klobuka.

Orače spremlja grdo opravljen šepav dedec - poberač (mastnjak) s košem na hrbtu.

Konjiči običajno prepevajo živahne fantovske pripovedne pesmi tako da lahko ob njej ritmično tečejo.

Vile

Novodobni in umetni pustni lik so vile iz Zabovec na Ptujskem polju.

Neka učiteljica je okoli leta 1930 uprizorila z otroki pravljično igro z vilami.

Le te so se pozneje samovoljno pridružile Korantovanju, ki je bilo do takrat v domeni fantov, in se tako postavile fantovskim vrstnikom ob stran.

V vile se oblečejo majhne deklice.

Na sebi imajo bele obleke s pletom preko ramen in papirnato krono na glavi.

Izmed svojih vrstnic si izberejo kraljico, ki ima večjo in lepšo krono kot ostale vile.

Na dvorišču ali v hiši se postavijo v krog in zaplešejo okrog nje.

Pri tem pojejo pesmi, ki prerokujejo dobro letino.

Rusa

»Rusa« je človek, kateri ima čez glavo vrženo rjuho, v rokah pa drži ovito palico z glavo, kakor pri »gambeli«.

Razloček med obema je ta, da je v »rusi« le eden človek v »gambeli« pa dva.

Ruso spremljata pobirač in gonjač, ki si obraze zakrijeta z masko ali namažeta z barvicami.

Oblečena sta v stara oblačila.

Gonjač ima bič, pobirač pa košaro.

Rusa je zelo nagajiva pustna maska - meče se po tleh, brca in hlasta okoli sebe.

Medved

Medved je glasnik pomladi, prinašalec poletja in ga tako uvrščamo med demone rasti in plodorodnosti.

Za razne evropske pustne medvede in prav tako za našega medveda je v štajerskem pustnem karnevalu veljalo narodoslovno dognanje etnologa Adolfa Spamerja, ki pravi, da sta medved in njegov šaljivi ples izšla iz postave divjega moža (pri nas iz Rabolja ali kakega kožuharja).

V času fašenka je v Markovcih običaj tudi gonjenje medveda.

Ta ima obleko narejeno iz ovčje kože, na glavi pa nosi masko, ki spominja na medvedovo glavo.

Po navadi je v skupini več medvedov, spremlja pa jih večja skupina ciganov, ki jih vodijo in igrajo na različne inštrumente.

Živali in druge pustne podobe

Kokoši se predstavijo kot piceki (piščanci) in körike (kure), konji in krave pa kot ruse in melike -masko prve nosi eden, druge pa dva.

Meliko jezdi lutka iz cunj, imenovana faček.

Velja nepisano pravilo, da če se melika na dvorišču uleže na tla, je to slabo znamenje.

Pri obredu na dvorišču gonjači in pobirač želijo gospodarju prodati živino in jo hvalijo na vse pretege.

Vlačenje kopaje

Če v obdobju pred fašenkom ni bilo poroke, se vlači leseno korito, imenovano kopaja ali kopanja, ki se običajno uporablja za napajanje ali krmljenje živine.

Če se v vasi ni omožilo nobeno dekle, fantje iz slame napravijo žensko lutko, jo oblečejo, posadijo v kopajo, okrasijo z zelenjem in pisanimi trakovi.

Takšno posadijo na lesen voziček, sami pa se oblečejo v starejše ženice (dolgo krilo, bluza, predpasnik, naglavna ruta in plet prek ramen) ter ob vlačenju kopaje strašno jokajo.

Svojo »Micko« ponujajo od hiše do hiše, kjer ji iščejo ženina, prav tako se ponorčujejo iz deklet, ki se niso poročile.

Če pa se v vasi ni oženil noben fant, isto obredje vršijo punce, oblečene v moška oblačila: temne hlače, srajco, telovnik, moder predpasnik in klobuk na glavi.

Bozjak in žlejfar

Starejši možakarji se običajno šemijo v bozjaka.

Oblečeni so v stara delovna oblačila, okoli vratu imajo obešen pladenj, na katerem ponujajo različne stvari.

Sovaščanom prodajajo krtače, kreme za čevlje, staro kramo, mogoče kakšne metle ali štile ter mnogo neuporabnih predmetov.

Ob bozjaku se je večkrat pojavil žlejfar, ki je podobno napravljen kot bozjak, a brusi nože.

Kopjaš

Obstaja še kopjaš, ki sicer ni pustni lik, a se zmeraj pojavi ob fašenku in pa ob porokah.

Ponavadi je ženinov najboljši prijatelj, na poroki pa njegov spremljevalec.

Oblečen je v svečano črno moško obleko, belo srajco in rdečo kravato, ima klobuk in visoke škornje.

Klobuk in obleko krasijo pušeljci, prek ramen pa ima slovensko trobojnico.

Najpomembnejši pripomoček je kopje, to je poročna, svatbena zastava, ki je sestavljena iz rute in živopisnih trakov.

Kopjaš stopi v obredno službo, ko ženin s starešino in svati odhaja po svojo nevesto.

Postavi se zunaj, poleg vrat in svoje kopje dviga nad pragom kvišku, da tvori slavolok.

Ženitni sprevod naredi slavnosten in ga poživi s poskočnim plesnim ritmom, na poroki pa mora paziti, da mu svatje ne ukradejo kopja ali mu med plesom ne pade na tla.

Pust, maske in preganjanje zime

Fašensko obdobje pa v Markovcih ni povezano samo s preganjanjem zime, ampak tudi z dobrimi željami po čim boljši letini - tako pri živini kakor na poljih in v vinogradih.

Posredno pa tudi, da samske mlade opomnijo, da je čas za poroko, če ne drugega, v pustni čas prinesejo veselje.

Pust oziroma carnival je eden najbolj priljubljenih praznikov v Sloveniji.

Gre za premični praznik, ki je lahko februarja ali marca, vedno v torek, 47 dni pred veliko nočjo, na pustni torek.

Dan pozneje, na pepelnično sredo, se začne 40-dnevni postni čas.

Ker pust nastopi pred obdobjem posta, ga zaznamujejo pretirano uživanje ter velike količine ocvrte hrane.

Pustne maske so pogosto služile tudi zaščiti identitete.

Slovenska beseda pust, ki jo je Trubar poznal že v 16. stoletju, verjetno izhaja iz besede mesopust, torej iz besed meso in pust.

Maskiranje obstaja že tako dolgo kot človeštvo.

Domneva se, da so se že v kameni dobi ljudje ob lovu maskirali v krzna in živalske kože, da bi se približali plenu.

Najstarejša upodobitev zamaskiranega človeka je iz jame Trois Frères v francoskih Pirenejih in sega v paleolitik.

Najstarejše maske so bile obredne in so jih uporabljali pri ritualih - ljudje so verjeli, da jim pomagajo komunicirati z duhovi živali, narave in mrtvih.

S prihodom krščanstva so maske izgubile svoj obredni pomen, globoko ukoreninjena praznovanja pa so ostala priljubljena in ljudje se jim niso želeli odpovedati.

Čeprav je cerkev skušala takšne običaje izkoreniniti, so se na podeželju ohranile številne tradicionalne maske, med njimi kurenti na območju Ptuja, laufarji v Cerknem, škoromati na območju Brkinov ter ta lepi in ta grdi v Magozdu in Jezerca v Drežniških Ravnah.

Pustna hrana v slovenski tradiciji

Pust je bil vedno čas, ko je bilo treba jesti!

Pustna hrana mora biti čim bolj mastna, ocvrta in sladka.

V preteklosti so na četrtek pred postom, na debeli četrtek, vedno postregli svinjino kot znamenje blaginje in sreče.

Med tradicionalnimi jedmi so bili prekajena spodnja čeljust in ričet, gosta enolončnica z ješprenjem in svinjskim rilcem.

Pogosta jed je bila tudi potica z nadevom iz prekajenega mesa in prosa, imenovana tudi štula.

Danes je pustni čas večinoma povezan z ocvrtimi sladicami, kot so krofi, krhki flancati oziroma kroštole ter fritole oziroma miške.

tags: #markovci #pustni #krofi