Nizek fižol: setev, vzgoja, nega, pobiranje in najpogostejše težave

Nizek fižol spada med stročnice oziroma metuljnice in je tradicionalna slovenska kultura. Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Fižol je prišel v naše kraju kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura.

Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Nizek fižol je priljubljen predvsem zato, ker hitro vzklije, ne potrebuje opore in lahko pridelek zagotavlja že od začetka poletja. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.

Zakaj je nizek fižol pomemben v vrtu

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani.

Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.

Kdaj sejemo nizek fižol

Nizek fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta., zrnatega pa do začetka avgusta.

Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja. Da zagotovite kar najboljši razvoj svojega nizkega fižola, ga posadite šele, ko temperatura tal preseže 12 °C. Da pa se izognemo slabemu vzniku, je pomembno, da je zemlja dovolj ogreta.

Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pomeni slab vznik rastlin, pogosto pa tudi oslebljene in bolne rastline, se prepričamo, da ima zemlja vsaj 8 oC. potrebna toplejša zemlja. stopinj Celzija, visokega pa še nekaj pozneje. Pozeba vzklite rastline uniči, vsaka dodatna toplota pa fižolu zelo koristi.

Če želimo čim bolj zanesljiv vznik, ne sejemo prehitro. Če pa želimo že prej pridelati lasten fižol, lahko rastlinice preprosto predhodno vzgojite v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici. Tja ga lahko posejete že konec aprila.

Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb. Zrnatega sejemo do začetka avgusta. sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago.

Setev neposredno na gredo

Za razliko od visokega fižola ga ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste, pri čemer pazimo na primerne razdalje, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni.

Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.

Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste.

Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.

V vsakem primeru jih v zemljo ne posadite globlje od 2 cm, saj bo tako ta rastlina, ki ima rada višje temperature, porabila toploto iz zgornjega sloja zemlje za svojo rast.

Vzgoja sadik

Če se nam mudi, si lahko na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in le te ob pravi temperaturi presadimo na prosto. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem (kjer ostale sadike utrjujemo).

Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi oz. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo.

Semena pri približno 20 °C vzklijejo še posebej zanesljivo, če so pred setvijo ležala v posodi z mlačno vodo in so se dobro namočila. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo nisva opazila nobene konkretne razlike.

Pri posaditvi v gredo lahko izbirate med naslednjima možnostma: posadite jih lahko v ravno vrsto in pri tem zagotovite razmik približno 10 cm, ali pa sadike fižola posadite v skupine po največ pet rastlin. Ta metoda ima to prednost, da se lahko vzkliti kalčki medsebojno podpirajo.

Zaščita pred mrazom

Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ga ne zavira v rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov.

Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.

Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi.

Izbira prostora in priprava tal

Nizek fižol uspeva na toplem in svetlem prostoru. Ker hitro zapolni prazne površine, ga lahko vključimo v različne dele vrta.

Nizko stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.

Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt ali cvetačo.

Nizek fižol nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom Plantella Organik. Če so tla v vrtu dobro založena, pa posebnega gnojenje ne potrebuje.

Fižol potrebuje kar precej magnezija. okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.

Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.

Namakanje in zastiranje

V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg Bio Plantella Vrt, posebej če je pomlad mrzla.

Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov.

Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša.

Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši, ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije.

Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Zastiramo z listjem ali s slamo.

Ali nizek fižol potrebuje oporo

Nizek fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.

Tudi pri nizkem fižolu nam (spet) za oporo pride prav vodoravna mreža.

Setve v presledkih

Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih.

Sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago. Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju.

Stročji nizek fižol je na Vrtu Obilja tretja stročnica (za grahom in bobom), ki nama daje pridelek od junija do avgusta.

Ker imava bolj pozno sorto visokega fižola, setev nizkega opraviva enkrat na sezono, saj jesenski čas ''poloviva'' s pridelki visokega fižola. Kot vsako sezono do sedaj, sva setev nizkega fižola opravila konec aprila.

Kombiniranje z drugo zelenjavo

Kako ga lahko kombiniramo z drugo zelenjavo, je odvisno predvsem od tega, koliko setev v sezoni opravimo.

V primeru ene (zgodnje) setve, ga na gredi kombiniramo s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi s svojo rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca.

Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.

Cvetenje in odpadanje cvetov

V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost.

Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.

Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.

Najpogostejši škodljivci

Pri fižolu imamo vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže.

Potrebno biti previden zaradi polžev. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.

Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. Na listih se lahko pojavijo črne uši.

Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu.

Bolezni fižola

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.

Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena.

Izkušnja z okuženim semenom

Na gredo sva posejala dve različni sorti semen, obe kupljeni v Sloveniji. Ena je že bila sejana preteklo sezono, druga pa je bila za naju nova, še v zaprti vrečki. Da ne bi šlo seme v nič, sva se letos odločila, da to seme porabiva.

Vsaka sorta je na gredi zasedla polovico. Kalitev je bila pri obeh uspešna, vendar pa se je pri novi sorti takoj začelo dogajati nekaj, kar sva pri fižolu videla prvič.

Rastni vršiček se je začel kar sušiti, rjaveti. Ker sva se s tem problemom srečala prvič, sva najprej sumila na suha tla (april in začetek maja sta bila zelo vroča in suha), zato sva dobro zalila celo gredo.

A stanje se ni izboljšalo. Rjavenje in sušenje se je nadaljevalo, listi so se zdrobili v prah. Vedno več rastlin je postajalo takšnih in kar naenkrat, se je enako začelo dogajati še na pri drugem, poznanem, fižolu.

Očitno se je okužba prenesla po celotni gredi, tudi na prej zdrave rastline. Res vse kaže na to, da je bilo nekaj narobe s semeni ''nove'' sorte nizkega fižola.

Ker sta dva grma obolelega fižola še ostala, smo rastline dali v analizo, da ugotovimo, kje je problem. Nisva 🙂 Že prej omenjeno poznano seme, sva sejala še na eni lokaciji, kjer je rast normalna in rastline so popolnoma zdrave.

To zopet nakazuje, da s tem semenom ni bilo nič narobe in je tisti, sejan na Vrtu Obilja prejel okužbo od ''novega'' fižola.

Kako pobiramo stročji fižol

Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej.

Stroke trgamo sproti, da povečamo pridelek. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti.

Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.

Stroke je najbolje pobirati redno, saj rastlina ob sprotnem odstranjevanju mladih strokov nadaljuje cvetenje in nastavljanje novih strokov.

Pridelek za zrnje

Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti.

Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo.

Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.

Sušenje in shranjevanje zrnja

povsem suho. morebitna jajčeca in ličinke fižolarja. suhost tako, da ga kako pest neprodušno zapremo v stekleno posodo. tudi po 24 urah ne pojavi kondens, je zrnje suho. dosušiti. prostoru. blaga.

Pri shranjevanju je pomembno, da je zrnje povsem suho, saj lahko vlaga povzroči kvarjenje. Morebitna jajčeca in ličinke fižolarja lahko zmanjšajo kakovost shranjenega pridelka.

Nega po zadnjem pobiranju

Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.

Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.

tags: #nizek #fizol #tetovec