Kitajska kuhinja je ena najstarejših in najbolj raznolikih kulinaričnih tradicij na svetu. Zaradi ogromne površine Kitajske, različnih podnebij in številnih kulturnih vplivov se je razvila v številne regionalne kuhinje, med katerimi so najbolj znane sečuanska, kantonska, šanghajska, pekinška in hunanska kuhinja.
Kitajska kuhinja je najstarejša na svetu, ker se nepretrgano vleče do današnjih dni. Njeni začetki pa segajo v tisočletja pred našim štetjem. Kitajske jedi imjo preko 8.000 let staro tradicijo, ki se je začela z odkritjem riža v neolitskih časih.
Hrana je zelo pomemben element kitajske kulture, pripravljajo jo z ljubeznijo in spoštovanjem, tako jo tudi uživajo. Kitajska kulinarika velja za eno najbolj zdravih na svetu, saj Kitajci verjamejo, da je prehranjevanje ne samo nujna potreba, temveč tudi užitek, ki prinaša zdravje, duševni mir in dolgo življenje.
Kaj je značilno za kitajsko narodno jed
Posebnost kitajske kuhinje je popolno ravnovesje okusov - sladkega, slanega, kislega, grenkega in umamija. Pomemben del kitajske kuhinje je tudi koncept ravnovesja barv, tekstur in arom.
Po mnenju Kitajcev so barva, vonj in okus trije tradicionalni vidiki za opisovanje hrane, kuhanje pa je potrebno oceniti glede na uporabljene sestavine, delo z noži, začimbe ter seveda čas kuhanja.
Ena jed pogosto združuje več različnih tekstur - od hrustljave zelenjave do mehkih rezancev ali svilnatega tofuja. Kitajska hrana je ena najpopularnejših svetovnih kuhinj, znana po svojih raznolikih okusih, svežih sestavinah in uravnoteženosti.
Glavna kitajska hrana pa je riž. Gojijo ga že 5000 let. Za azijska ljudstva pomeni isto, kot za evropski kruh. Riž je azijski kruh, sveta rastlina, ki simbolizira življenje in plodnost.
Brez riža ni tam nobenega obroka. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa.
Regionalne kitajske kuhinje
Zaradi velikosti države in geografske raznolikosti se je kitajska kuhinja razvila v številne regionalne tradicije. Kitajska hrana na Kitajskem je nekaj čisto drugega kot kitajska hrana, ki jo poznamo v restavracijah po Sloveniji.
Svetovna kitajska kuhinja se razlikuje od njenih lokalnih inačic. Prilagojena je evropskemu okusu, medtem ko je prava sečuanska kuhinja lahko zelo pikantna.
Pekinška kuhinja
Pekinška kuhinja vsebuje elemente različnih provinc, saj v glavnem mestu običajno najdeš vse. Njihova tradicionalna hrana je navdihnjena po kitajski imperialni kuhinji, ki so jo v preteklosti jedli cesarji v pekinških palačah.
Najbolj značilna jed Pekinga je pekinška raca. Peking duck oziroma Old Beijing roast duck je zagotovo njihova najbolj prepoznavna jed in je »must« ob obisku mesta. Znana je kot imperialna jed še iz časa dinastije Ming, danes pa jo dobite skoraj povsod v Pekingu.
Skrivnost njene priprave je v breskovih drvih in vreli medeni vodi, s katero napolnijo notranjost race. Tako s kombinacijo peke in kuhe dosežejo mehko in sočno meso ter hrustljavo skorjico.
Med druge značilne pekinške jedi sodijo rezanci z ocvrto sojino omako, parjeni cmoki baozi, ocvrte palačinke jianbing, sendvič z oslovskim mesom, ocvrti vampi in različne sladice iz riževe moke, fižola mung ter sezama.
Šanghajska kuhinja
Kulinarika v Šanghaju je starejša od 400 let, odkar pa je mesto postalo eno glavnih kitajskih pristanišč, se je povečalo tudi število morskih jedi.
Najbolj znane jedi so xiaolong bao, tanki dumplingi, polnjeni z vročo juho, ki jih postrežejo v bambusovi košarici, po kateri so tudi dobili ime, ocvrti cmoki, polnjeni s svinjino, gobami, čebulo in omako, kitajska dlakava rakovica, »pijana« rakovica, kuhana v riževem vinu, sladko-kisla riba ter mesne kroglice iz svinjine, tofuja in zelja.
Sečuanska kuhinja
Sečuanska kuhinja velja za najbolj pikantno. Značilna je uporaba čilija, čilijevega olja in sečuanskega popra, ki jedem doda značilno pikantnost in aromo.
Najbolj znani sečuanski jedi sta Kung Pao piščanec in Mapo tofu. Obe jedi združujeta intenzivne začimbe, fermentirane sestavine in izrazit umami okus.
Kantonska kuhinja
V svetu je najbolj znana kantonska kuhinja, ki jo odlikujejo sladko kisle jedi in omake. Znana kantonska kuhinja uporablja veliko rib in rakov.
Med kantonske klasike sodijo sladko-kisla svinjina, dim sum, wonton juha in različne jedi iz morskih sadežev.
Deset najbolj znanih kitajskih jedi
1. Pekinška raca
Ena najbolj slavnih kitajskih jedi, znana po hrustljavi koži in nežnem mesu. Tradicionalno se postreže s palačinkami, mlado čebulo in sladko omako.
Glavne sestavine: raca, palačinke, hoisin omaka, mlada čebula, kumara.
2. Kung Pao piščanec
Priljubljena sečuanska jed iz piščanca, arašidov in čilija. Značilna je kombinacija pikantnega, sladkega in rahlo kislega okusa.
Glavne sestavine: piščanec, arašidi, suhi čili, sečuanski poper, sojina omaka, rižev kis.
3. Mapo tofu
Tradicionalna sečuanska jed iz svilnatega tofuja, mletega mesa in fermentirane čilijeve paste. Znan po bogatem umami okusu in značilni pikantnosti.
Glavne sestavine: tofu, mleto meso, doubanjiang, čili, sečuanski poper, česen.
4. Chow Mein - praženi rezanci
Ena najbolj priljubljenih jedi iz voka. Pšenični rezanci se hitro prepražijo z zelenjavo, mesom in aromatičnimi omakami.
Glavne sestavine: pšenični rezanci, zelenjava, meso ali tofu, sojina omaka, ostrigina omaka, sezamovo olje.
5. Sladko-kisla svinjina
Kantonska klasika, pri kateri se hrustljavi koščki svinjine združijo s sladko-kislo omako.
Hrustljavi koščki svinjine v zlato-rdeči skorjici so preliti s sladko-kislo omako z ananasi in papriko. Ta jed je #1 izbira v kitajskih restavracijah po vsem svetu - popolno ravnovesje okusov, ki osvoji tako otroke kot odrasle.
Glavne sestavine: svinjina, rižev kis, sladkor, paradižnikova omaka, paprika.
6. Ocvrti riž
Preprosta, a zelo priljubljena kitajska jed iz kuhanega riža, jajc, zelenjave in dodatkov po izbiri.
Glavne sestavine: riž, jajce, mlada čebula, zelenjava, grah, sojina omaka, sezamovo olje.
7. Dim sum - kitajski parjeni cmoki
Dim sum predstavlja različne majhne jedi, med katerimi so najbolj znani parjeni ali ocvrti cmoki z različnimi nadevi.
Glavne sestavine: testo za cmoke, kozice, svinjina, zelenjava, sojina omaka, sezamovo olje.
8. Wonton juha
Nežna kitajska juha z wonton cmoki, ki jo pogosto postrežejo z rezanci in svežo zelenjavo.
Glavne sestavine: wonton cmoki, jušna osnova, rezanci, mlada čebula, ingver.
9. Hot Pot
Priljubljena družabna jed, pri kateri se različne sestavine kuhajo v aromatični jušni osnovi na sredini mize.
Glavne sestavine: jušna osnova, meso, tofu, gobe, zelenjava, rezanci, čili.
10. General Tso piščanec
Ta legenda med ocvrtimi jedmi je popolna kombinacija hrustljave zlato-rjave skorjice in nežnega piščančjega mesa, prelitega s skrivnostno omako, ki uravnoteži sladkost, pikantnost in rahlo kislost.
Fascinantna zgodba: Kljub imenu kitajskega generala Zuo Zongtanga (1812-1885) je bila jed dejansko izumljena v New Yorku leta 1970 s strani chefa Peng Chang-kuei.
Riž, rezanci in tofu
Osnovo tradicionalne prehrane predstavljajo riž, rezanci, tofu, zelenjava, meso, morski sadeži in različne fermentirane sestavine.
Prav tako Kitajci ne pojedo nič manj testenin kot Italijani. Ni znano, ali je Marko Polo zanesel testenine na Kitajsko, ali pa jih je iz Kitajske prinesel v Italijo.
Kitajska posebnost so prozorni špageti iz mungove ali riževe moke. Pred kuhanjem jih namočimo, kuhamo pa jih zelo kratek čas. Včasih jih celo ocvremo.
Glutinozni riž uporabljajo v posebne namene, npr. kot nadev ali za sladice. Riž kuhajo v vodi ali v sopari. Kuhajo ga na različne načine, tako da je bodisi zlepljen bodisi pa so zrna povsem ločena.
Če kuhamo »suhi« riž, vzamemo eno skodelo riža na poldrugo skodelo vode. Voda vre na visoki temperaturi, dokler večji del ne izhlapi. Potem dušimo riž na nizku temperaturi še 20 minut. Pokritega pustimo stati 10 minut.
Na eno skodelo surovega ovalnega riža dobimo dve skodeli kuhanega riža. Dolgozrnati riž se še bolj napihne. Zrna so najbolj ločena v soparjenem rižu.
Iz soje pripravljajo Kitajci sojino skuto oziroma tofu. Mehka, bela sojina skuta ima šibek okus, vendar vpija dišave. V kitajskih receptih najdemo kuhano, pečeno in ocvrto sojino skuto.
Najpomembnejše kitajske sestavine
Med najbolj značilne izdelke sodijo sojina omaka, rižev kis, sezamovo olje, čilijevo olje, tofu, šitake gobe in različne vrste rezancev.
Sojina omaka in fermentirane omake
Glavna začimba v kitajski kuhinji je sojina omaka, brez katere skorajda ni kitajskega obeda. Sojine omake se med seboj razlikujejo.
Včasih so rdeče-rjave barve z milim okusom, včasih pa so goste, skoraj črne z izrazito aromo. Razlikujemo belo in rdeče kuhanje oziroma pečenje.
Kitajska kuhinja uporablja še nekatere druge omake, ki jih naredijo iz fermentiranih sojinih zrn, katerim dodajajo začimbe. Najbolj je znana gosta, rdečkasto rujava in nekoliko sladka hoisinova omaka.
Z njo premažemo meso, ki ga pečemo na žaru. Uporabljamo jo tudi kot namakalno omako. Razmeroma pogosta sestavina je ostrigina omaka.
Začimbe
Pri pripravi jedi imajo pomembno vlogo skrbno izbrane začimbe in omake. Kot vse kuhinje sveta tudi kitajska uporablja različne začimbe, celo bolj kot evropske kuhinje, saj je mariniranje ena od njenih glavnih značilnosti.
Mnoge začimbe so enake kot pri nas, npr. poper. Nekatere naši kuharji redko uporabljajo, npr. ingver. Veliko pa je takih, ki so značilne samo za kitajsko kuhinjo in druge kuhinje Daljnega vzhoda, npr. janeževa zvezda ali sečuanski poper.
Od drugih začimb so pomembnejše janeževa zvezda, koriandrova semena, listi in korenina ter dišavna mešanica prašek petih dišav: janež, janeževa zvezda, žbice, cimet in sečuanski poper.
Ena od najbolj tipičnih kitajskih začimb je ingverjeva korenina. Najboljša je sveža korenina, lahko uporabimo zmrznjeno, suha jo samo zasilno nadomešča. Še slabši nadomestek je ingver v prahu.
Začimba je tudi riževo vino, ki ga zahteva marsikateri kitajski recept. Nadomešča ga suho špansko vino jerez.
Zelenjava, gobe in kalčki
Kitajska kuhinja uporablja veliko zelenjave: korenje, jajčevce, beluše, posebne vrste špinače, stebelno zeleno, buče in kumare.
Nadvse pomembno je zelje. Kitajsko zelje vong nga in bok čoj prodajajo tudi pri nas. Kitajska kuhinja troši veliko čebule, zlasti mlade z zelenjem.
Za nas manj znane ali nenavadne vrste zelenjave so slastni in krhki bambusovi vršički ter sojini kalčki. Sveže vršičke je težko dobiti, zato uporabljamo konservirane.
Včasih nahajamo v receptih vodni kostanj s slastnim, hrustavim mesom. Kitajski kuharji uporabljajo veliko gob, bodisi kot samostojno jed bodisi kot začimbo.
Najpomembnejše tehnike priprave
Pri pripravi jedi imajo pomembno vlogo sveže sestavine, hitra priprava v voku, počasno dušenje in kuhanje na pari.
Medtem ko poteka kuhanje in pečenje večinoma zelo hitro, vzamejo priprave več časa. Hrano je treba pogosto marinirati, včasih en dan pred obedom, poleg tega jo je treba razrezati na jedilne kose. Zato sta priprava in kuhanje ločena postopka.
Kuhanje v voku
Osnovna posoda je vok, ki ga najdemo tudi v drugih kuhinjah Daljnega vzhoda. Beseda vok pomeni v kantonščini »skledo za kuhanje«.
Podoben je naši skledi za solato, le da ima zaokroženo dno. Ponavadi ima dva ušesasta ročaja, včasih podolgovat ročaj.
Vok omogoča kitajski bliskoviti način pečenja, ki traja le nekaj minut in zahteva izdatno mešanje v kratkem času. Razrezana hrana je v njem hitreje pečena, mešanje sestavin pa je enostavno in učinkovito.
Skrivnost popolnih ocvrtih jedi skriva legendarni wok hei - »duh woka«, ki nastane pri cvrtju pri ekstremno visokih temperaturah.
Kitajski kuharji pravijo, da ima jed najboljši okus, če je skuhana v pravem železnem voku. V vokih ne kuhamo veliko hrane. Hrano v vokih zlahka mešamo, ker nimajo nobenih robov.
Najpogostejša sta voka s premerom 32 in 36 cm ter visoka 10 cm, držita pa 3 do 4 litre. Dobimo pa tudi majhne voke od 20 cm naprej.
Danes se uveljavljata električni in plinski štedilnik. Električni je manj primeren. Za hitro kitajsko kuhanje je treba temperaturo naglo spreminjati. Pač pa je plinski štedilnik odličen, ker lahko plamen poljubno večamo ali manjšamo.
Kuhanje na pari
Tudi soparnik je nepogrešljiv pripomoček v kitajski kuhinji. Posode za kuhanje so zložene ena na drugo. V njih se kuha hrana v sopari, ki prodira iz spodnjih posod v zgornje.
Klasični kitajski soparnik je sestavljen iz treh delov: voka, bambusovega sita in bambusovega ali kovinskega pokrova. Sito se povezne na vok z vrelo vodo, čez sito pa pride pokrov.
Soparimo najrazličnejšo hrano: riž, zelenjavo, meso, gobe, celo kruh. Skorajda ni hrane, ki je ne bi mogli sopariti.
Hrana, kuhana v soparniku, je izredno okusna, zdrava in pestra na pogled. Pri kuhanju v vodi izgubimo veliko hranljivih sestavin in vitaminov, poleg tega postane marsikatera jed lepljiva.
Hrana v soparniku pa obdrži obliko in barve, zrna so med seboj ločena. Okus je močnejši. Ker so temperature nižje kot pri kuhanju v voku, se ohranijo tudi vitamini.
Mariniranje, rezanje in cvrtje
Druga osnovna značilnost, rezanje hrane na koščke, izvira iz posebnih kitajskih razmer. Kitajski kuharji uporabljajo težak sekalec, ki ni niti nož niti sekira, temveč nekaj vmes.
Z njim kuhar reže vse vrste jedi, s plosko stranjo pa tlači česen in drobi poper. Z njo tudi prenaša koščke razrezane hrane v vok in drugo posodo.
Pri cvrtju je pomembno hitro delo in stalno mešanje. Ta legenda med ocvrtimi jedmi je popolna kombinacija hrustljave zlato-rjave skorjice in nežnega mesa.
Kitajski cmoki in spomladanski zavitki
Priprava cmokov je ena od tehnik kitajske kuhinje, ki so danes poznane skoraj povsod. Dim sum predstavlja različne majhne jedi, med katerimi so najbolj znani parjeni ali ocvrti cmoki z različnimi nadevi.
Parjeni cmoki baozi so polnjeni z različnimi mesnimi ali zelenjavnimi polnili. Običajno jih strežejo v lesenih ali keramičnih posodah na pari, poleg pa dodajo še kis in omake iz čilijev ali česna.
Še eno super doživetje pa je bilo izdelovanje pravih šanghajskih ocvrtih dumplingov s svinjino, gobami in čebulo, ki jih je potrebno vsaj sedemkrat zgubati, da so res tradicionalni.
Kitajski spomladanski zavitki
Sestavine za 20 zavitkov: 20 odtajanih listov za spomladanske zavitke, 60 g steklenih rezancev, 3 korenčki, 3 mlade čebule, 5 šampinjonov, 100 g sojinih kalčkov, vrečka Kotanyi Secrets of Kitajska: Azijski wok.
V slanem kropu skuhamo rezance. Preden jih odcedimo, jih pustimo 5 minut v vodi.
Korenje olupimo in ga narežemo na čim tanjše trakove. Čebulo in šampinjone drobno sesekljamo. Zelenjavo, odcejene rezance in sojine kalčke skupaj z začimbno mešanico na hitro popražimo v ponvi ali voku na malo olja.
Odtajane liste razporedimo po čisti delovni površini in na vsakega dodamo žlico nadeva, ki ga položimo v desni kot, same robove pa pustimo prazne in jih premažemo z mrzlo vodo.
Čez nadev najprej zapognemo zgornji rob, nato pa proti sredini zapognemo še ostale robove in vse skupaj tesno zavijemo.
V globoko ponev oziroma vok vlijemo približno 2 cm olja, ga dobro segrejemo, nato pa v njem zlato rjavo ocvremo pripravljene zavitke.
Juhe, omake in družabne jedi
Wonton juha
Wonton juha je nežna kitajska juha z wonton cmoki, ki jo pogosto postrežejo z rezanci in svežo zelenjavo.
Bambus narežemo na tanke rezance, česen olupimo in nasekljamo, piščanca ali tofu narežemo na centimeter velike koščke, enako gobe, ingver olupimo in narežemo na tanke rezance, jajca razžvrkljamo.
V lonec vlijemo jušno osnovo, dodamo gobe, ingver, bambus, česen, sojino omako in čili. Zavremo, nato temperaturo znižamo.
Piščanca natremo s sezamovim oljem, v drugi posodi zmešamo kis in škrob. V juho dodamo piščanca in kuhamo približno pol ure, nato med nenehnim mešanjem vanjo počasi vlijemo jajce.
Hot Pot oziroma kitajski lonec
Hot Pot je priljubljena družabna jed, pri kateri se različne sestavine kuhajo v aromatični jušni osnovi na sredini mize.
Kitajci in druga ljudstva Daljnega vzhoda pripravljajo kot posebno specialiteto raznovrstne lonce. Še najbolj so podobni našim fonduejem.
Pod loncem zakurimo ogenj, vanj vlijemo vodo, bolj redko olje, družina in gostje pa namakajo v tekočino razne jedi, predvsem koščke mesa, zelenjave in sojine izdelke. Tekočini dodajo dišave.
Na Kitajskem je zelo razširjen krizantemin lonec, v katerem se kuhajo meso, zelenjava in krizantemini cvetovi. Vrhunec kitajske kuharske umetnosti predstavlja lonec desetih dobrot z gobami, zelenjavo, bambusovimi vršički, škampi, raznimi vrstami mesa in drugimi sestavinami.
Preostala voda, v kateri smo namakali meso, se popije. Za kitajske lonce se uporabljata dve vrsti posod. Obe sta sestavljeni iz zgornjega dela oziroma lonca in spodnjega dela oziroma stojala z grelcem.
Kitajska pijača: čaj in riževo vino
Najbolj priljubljena pijača na Kitajskem je čaj. Nikoli ga ne sladkajo niti mu ne dodajajo limoninega soka ali alkohola. Vsi ti dodatki naj bi mu odvzeli pravo aromo.
Kitajski čaj lahko razdelimo v dve skupini: v zeleni in črni, ki mu Kitajci pravijo rdeči čaj. Zeleni čaj ni fermentiran. Liste zmehčajo v sopari in nato posušijo.
Postopek za črni čaj je bolj zapleten. Sušenje traja dolgo, tako da nastane fermentacija. Kitajci in Japonci bolj cenijo zelene čaje, Evropejci pa črne.
Redek je polfermentirani čaj črni zmaj. Kitajski čaji so dostikrat zmešani s cvetnimi listi.
Edino vino, ki so ga do nedavnega pili Kitajci in Japonci, je bilo riževo vino. Niso ga pili med obedom, da ne bi alkohol pokvaril okus jedi. Pili so ga pred in predvsem po obedu.
Kitajci imajo nekaj odličnih vrst riževega vina, najbolj sloveče je šao hsing.
Kitajska kuhinjska oprema
Kitajska kuhinja ima za nas nenavadno opremo. V praviloma majhni kuhinji visijo krožni voki, bambusovi soparniki, težki in za naše pojme nerodni sekalci, trebušasti čajniki in glinasti lonci raznih oblik.
Zaščitni znak pristne kitajske kuhinje je vok, kovinska posoda, primerna za pripravo praktično vseh jedi. Njegova uporabnost je takšna, da se v tisočletjih skoraj ni spremenil.
Če se boste odločili za nakup voka, ga takoj po nakupu temeljito operite, vendar hitro, da ne začne rjaveti, nato notranjost premažite z oljem, ki prenese čim višjo temperaturo, in v pečici segrevajte tri do štiri ure na 150 stopinjah Celzija.
Takšen vok se pomiva le z vodo in s krpo ali z bambusovo ščetko. Pri nerjavečem jeklu te težave odpadejo, a bo med peko potrebno več olja, priprava bo daljša in okus ne bo čisto pravi.
Ker je čaj v azijskih deželah glavna pijača, spada v vsako kuhinjo tudi več čajnikov. Čajniki so porcelanasti, keramični in lončeni, zdaj tudi kovinski, zelo različnih oblik in poslikani z ornamenti.
Kako pripraviti kitajsko jed doma
Za pripravo tradicionalnih kitajskih jedi so pomembne sveže sestavine, pravilno rezanje, hitro segrevanje in skrbno odmerjene omake.
Meso narežemo na centimeter debele trakove, česen in ingver olupimo in nasekljamo, čebuli odstranimo bele dele in zelenje narežemo na pet centimetrov dolge trakove.
Meso v posodi dobro zmešamo s škrobom in pustimo počivati. V ponvi segrejemo olje, dodamo meso in ga na hitro popečemo, eno minuto na vsaki strani.
Odstranimo ga iz ponve ter vanjo dodamo česen in ingver. Premešamo, dodamo sojino omako, vodo in sladkor ter počakamo, da zavre.
Pri Kung Pao piščancu piščanca narežemo na manjše kocke, papriko očistimo in narežemo na trakove, ingver in česen olupimo in drobno nasekljamo, nasekljamo mlado čebulo in čili, ki smo mu odstranili peške.
V posodi zmešamo pol sojine omake, kis in sladkor. V drugi posodi zmešamo preostanek sojine omake in škrob ter z mešanico prelijemo piščanca.
V ponvi segrejemo olje, dodamo piščanca in pražimo pet minut. Odstranimo ga iz ponve in vanjo dodamo še malo olja in papriko.
Ko se nekoliko zmehča, dodamo mlado čebulo, arašide, ingver, česen in čili.
Kitajska kuhinja po svetu
Kitajska kuhinja je močno vplivala na kulinariko celotne Azije in sveta. Tehnike priprave, kot so kuhanje v voku, uporaba jedilnih paličic in priprava cmokov, so danes poznane skoraj povsod.
Kitajski vpliv sega na korejsko, japonsko, filipinsko, indonezijsko in vietnamsko kuhinjo, skratka na kuhinje Daljnega vzhoda.
Kitajska kuhinja je v začetku preteklega stoletja prodrla v dežele zunaj Kitajske, najprej tja, kamor so se Kitajci množično izseljevali, na primer v Kalifornijo. Po drugi svetovni vojni pa je kitajska kuhinja tako rekoč osvojila svet.
Danes skoraj ni večjega mesta na svetu brez ene ali več kitajskih restavracij. V Slovenijo so prodrle šele po neodvisnosti, čeprav so se občasno pojavljale v večjih mestih.
V naši spletni trgovini boste našli skrbno izbrane avtentične kitajske izdelke za pripravo tradicionalnih jedi doma - od različnih sojinih omak, rezancev, začimb in olj do tofuja, gob, omak za wok in sestavin za priljubljene kitajske specialitete.