Paprika v dnevni sobi: kako jo vzgojiti, negovati in uporabiti

Paprika (Capsicum annuum) je zelenjadnica iz družine razhudnikovk, kamor sta poleg nje uvrščeni tudi paradižnik in jajčevec. Zanimiva je zaradi barvitih, sočnih in okusnih plodov, zato je lahko paprika v dnevni sobi hkrati uporabna rastlina, privlačna lončnica in vir sveže zelenjave.

Poznamo različne vrste paprik, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in okusu. Raznolikost barv pri papriki je posledica vsebnosti rastlinskih pigmentov, od rumene, oranžne, rdeče in zelene do mešanih odtenkov. Poznamo tudi pekoče vrste paprike.

Ali je paprika primerna za dnevno sobo?

Paprika je toploljubna rastlina, zato ji notranji prostor lahko ustreza, če ji zagotovimo dovolj svetlobe, toplote in pravilno zalivanje. Rastline, ki jih gojimo v posodah, lahko postavimo na zelo svetlo okensko polico, ob južno steno ali na drug prostor, kjer bodo čez dan prejele čim več neposredne svetlobe.

Paprike, ki bodo rastle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Vzgajamo jih prej kot paradižnik, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo.

Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu. Idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.

Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v petih dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi, v roku od 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.

S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.

Vzgoja paprike iz semena

Sadike paprike je možno vzgajati tudi tako, da v srednji ali veliki sadilni enoti rasteta dve sadiki istočasno. Paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, kar ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo.

Sadike zalivamo redno vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto.

Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek.

Izbira posode in prostora

Za gojenje paprike v dnevni sobi je pomembna dovolj velika sadilna enota s kakovostno substratno mešanico. Rastlina potrebuje prostor za razvoj korenin, hkrati pa mora imeti posoda odprtine za odtekanje odvečne vode.

Rastlino postavimo na svetlo mesto. Pri notranji vzgoji je enakomeren dostop do svetlobe pomemben, saj se lahko rastline ob pomanjkanju svetlobe pretegnejo, razvijejo šibkejša stebla in slabše cvetijo.

Preden jih sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.

Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in smo tisti dan raje nekje v bližini ter jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah.

Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo.

Zalivanje in nega paprike v prostoru

Paprika potrebuje redno zalivanje, vendar odvečna voda ne sme zastajati v posodi. Substrat naj bo enakomerno vlažen, med posameznimi zalivanji pa se lahko njegova površina nekoliko osuši.

Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vseeno pa je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje.

Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo paprike izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh.

Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh. To je praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku (in primernih sortah), da paprika raste predvsem v višino. Na manjših vrtovih tega ne počnemo, tudi če papriko vzgajamo v rastlinjaku.

Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. To pomeni, da je dovolj že veter ali pa da ročno rastlino pretresemo.

Enako lahko pri papriki v dnevni sobi rastlino občasno nežno pretresemo, ko se pojavijo cvetovi. Tako pomagamo sprostiti cvetni prah in povečamo možnost oploditve cvetov.

Presajanje in opora

Paprike so veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom.

V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede.

Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu.

Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje.

Od junija dalje je za paprike nujna opora. Posamezna opora za vsako papriko posebej zahteva veliko dela. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih.

Tako se rastline prepletejo in dajo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo.

Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline.

Cvetenje in nastanek plodov

Paprike imajo samooprašne cvetove, zato za tvorjenje plodov ne potrebujejo druge rastline. V notranjem prostoru pa lahko na oprašitev vplivajo pomanjkanje svetlobe, previsoka ali prenizka temperatura ter neenakomerno zalivanje.

Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Pri rastlini v dnevni sobi je zato pomembno, da je ne postavljamo neposredno ob radiator, klimatsko napravo ali na prepih.

Ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene? To je normalno, saj so zelene v resnici še nedozorele rdeče paprike. Potrebno je počakati nekaj tednov, da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče.

Zeleno papriko, pa čeprav še ni (fiziološko) zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji. Je precej manj sladka in tanjša kot rdeča paprika ter malce težje prebavljiva.

Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne ...) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti.

Najpogostejše težave pri gojenju

Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. V dnevni sobi teh škodljivcev praviloma ni, vendar lahko rastlino napadejo druge težave, povezane z neustreznim zalivanjem, pomanjkanjem svetlobe ali slabim kroženjem zraka.

Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra (v rastlinjakih kot buba prezimijo, na prostem ne).

Njihovo prisotnost opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja, ko plod prerežemo, pa okoli semen paprike najdemo gosenico.

Mehanska poškodba (luknja) je tudi prostor, v katero ob dežju teče voda, ki vodi v gnitje plodov. Pri sobni rastlini lahko poškodovan plod začne propadati zaradi previsoke zračne vlage ali neposrednega stika z mokrim substratom.

Plesni niso problematične, kot recimo pri paradižniku.

Kdaj pobirati paprike?

Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami.

Pri rastlini v dnevni sobi lahko plodove pobiramo postopoma, ko dosežejo značilno velikost, barvo in čvrstost. Redno pobiranje spodbuja rastlino k nadaljnjemu cvetenju in tvorjenju novih plodov.

Hranilna vrednost paprike

Sveža paprika je odličen vir vitamina C, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, pomembno pa tudi vpliva na delovanje živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.

Rdeča paprika vsebuje še vitamin E, ki je dobro poznan antioksidant, ter vitamin A, ki ima vlogo pri ohranjanju zdrave kože in ohranjanju vida.

Paprika je nizkoenergijsko živilo in je dober vir prehranskih vlaknin. Za barvo paprik so odgovorni rastlinski pigmenti, t. i. karotenoidi.

Paprika je bogata z vitaminom C, beta-karotenom, vitaminom B6 in vlakninami. Redno uživanje paprike krepi imunski sistem, podpira zdravje oči in pomaga pri presnovi.

Paprika je vsestransko uporabna in hranljiva, saj jo lahko uživamo surovo ali kuhano. Z bogato vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov nudi številne pozitivne učinke na zdravje.

Podpora zdravju oči

Paprika je bogata z luteinom in zeaksantinom, karotenoidi, ki so ključni za ohranjanje zdravja oči. Ti karotenoidi sestavljajo bistvene elemente makularnih pigmentov v očesu.

Raziskave nakazujejo, da lahko dnevni dodatki luteina izboljšajo optično gostoto makularnega pigmenta in funkcijo vida pri začetni starostni degeneraciji makule. Znatno povečan vnos teh karotenoidov je povezan z zmanjšanim tveganjem za napredovanje starostne degeneracije makule.

Antioksidativna podpora

Paprike vsebujejo obilo antioksidantov, vključno z vitaminoma A in C, beta-karotenom ter fenolnimi spojinami. Ti antioksidanti ščitijo celice pred oksidativnimi poškodbami in lahko prispevajo k preprečevanju vnetnih stanj, kot so določene vrste raka, srčno-žilne bolezni in nevrološke motnje.

Medtem ko imajo rumene paprike največjo antioksidativno aktivnost, so vse barve paprik koristne pri zmanjševanju oksidativnega stresa.

Vitamin C in železo

Anemija, pogosto povezana s pomanjkanjem železa, vodi do zmanjšane koncentracije hemoglobina in lahko povzroči različne zdravstvene zaplete.

Paprike so vir železa in vitamina C. Velika rdeča paprika vsebuje približno 0,705 mg železa in 210 mg vitamina C, ki podpira absorpcijo železa.

Zaradi tega so paprike idealno živilo za preprečevanje anemije, zlasti v ranljivih skupinah, kot so majhni otroci, ženske v rodni dobi in nosečnice.

Vnetja in artritis

Paprika vključuje vitamin C, beta-kriptoksantin, kvercetin in luteolin, ki kažejo protivnetne lastnosti. Ta hranila lahko prispevajo k zmanjševanju vnetij, povezanih z artritisom, in s tem olajšajo simptome ter kronično nelagodje.

Kako papriko shraniti?

Paprika sodi med manj obstojno zelenjavo, z veliko občutljivostjo za glivične okužbe. Kakovost je določena s senzoričnimi lastnostmi, kot so barva, oblika, velikost, čvrstost in okus ter s hranilno vrednostjo.

Problem predstavlja hitra izguba teže, hranilnih snovi in hitro staranje po obiranju. Paprike lahko na sobni temperaturi ohranimo le krajši čas (3-4 dni), vendar pa lahko z nižjimi temperaturami in ustrezno relativno vlažnostjo podaljšamo rok trajanja.

V poznem poletju in zgodnji jeseni se marsikateri vrtnar znajde pred enako težavo: paprike zorijo hitreje, kot jih uspemo pojesti. Rdeče, zelene, rumene ali oranžne - pridelek je pogosto tako bogat, da omarica in hladilnik kmalu ne zdržita več.

Namesto da bi jih pustili, da propadejo, lahko paprike shranimo, predelamo ali uporabimo na ustvarjalne načine.

Zamrzovanje

Paprika je ena tistih vrtnin, ki jih zelo enostavno zamrznemo. Operemo, odstranimo peške in narežemo na trakove ali kocke.

Nato jih zamrznemo v vrečkah ali posodicah. Tako jih lahko uporabljamo za omake, juhe, rižote ali enolončnice vse leto.

Če jih imate preveč, jih preprosto narežite in zamrznite v vrečkah po porcijah, pripravljenih za enolončnice. Paprika se odlično ujema s paradižnikom, bučkami, fižolom in krompirjem.

Sušenje

Sušenje je star način shranjevanja. Najbolj primerne so rdeče paprike, ki jih lahko posušimo na soncu, v sušilniku ali pečici.

Pečene paprike

Pečene paprike imajo poseben, rahlo dimljen okus. Pečemo jih v pečici, na žaru ali celo na štedilniku.

Paprike najuspešneje spečemo v pečici ali na pekaču nad odprtim ognjem. Naložimo jih na pekač in pečemo na 200 stopinjah toliko časa, da se lupina napihne in se vsaj mestoma črno zapeče.

Nato pekač vzamemo iz pečice in pustimo, da se paprike nekoliko ohladijo. Zatem jih olupimo in jim odstranimo peclje in semena.

Očiščene paprike naložimo v globok krožnik ali skledo, prelijemo z oljčnim oljem ter začinimo s strtim česnom in peteršiljem.

Vlaganje v olje

Ko se ohladijo, jih olupimo, vložimo v olje z začimbami in shranimo v hladilniku.

Paprike spečemo, jih olupimo ter jim odstranimo semena. Po plasteh jih nalagamo v kozarec ter vsako plast malo posolimo, potresemo s ščepcem zelišča po izbiri, na primer peteršilja, ter zalijemo z oljčnim oljem.

Ko je kozarec poln do tretjine, dodamo narezan ali strt strok česna, na dveh tretjinah pa še enega. Na vrhu naj bo vsaj pol centimetra debela plast olja.

Fermentacija

Fermentacija je star, a spet zelo priljubljen način shranjevanja zelenjave. Paprike narežemo, solimo in pustimo fermentirati nekaj dni ali tednov.

Aromatično olje

Če želimo papriko uporabiti na nekoliko bolj izviren način, jo lahko dodamo kisu ali olju. V steklenico olja damo pečene paprike, česen in začimbe - dobimo aromatično olje za solate in testenine.

Vnaprej pripravljene polnjene paprike

Čeprav so polnjene paprike tradicionalno jed iz svežih plodov, jih lahko pripravimo vnaprej in zamrznemo. Napolnimo jih z mesnim nadevom ali rižem in zelenjavo, nato jih zložimo v posodo in zamrznemo.

Vlaganje paprik

Vlaganje paprik je eden najlepših načinov, kako ujeti okuse poletja in jih shraniti za mesece, ko sveže zelenjave ni v izobilju.

Vložene paprike so odlične za piknike in domače zabave, saj so priljubljen dodatek narezkom, lahko pa jih uporabimo tudi v sendvičih, solatah, namazih in številnih drugih jedeh.

Izbira paprik za vlaganje

Za vlaganje so najbolj primerne mesnate, čvrste in sladke sorte, ki obdržijo obliko tudi po obdelavi.

• Vedno uporabite sveže in nepoškodovane paprike: mehke, nagnite ali poškodovane plodove raje porabite sproti, saj lahko hitro pokvarijo celotno vsebino kozarca.
• Sterilizacija je nujna za dolgotrajno obstojnost vloženih dobrot in preprečevanje razvoja neželenih mikroorganizmov.
• Razmerje kis-voda-sol-sladkor naj bo preverjeno.
• Ne pretiravajte z zelišči in začimbami, saj je pomembno, da paprika ostane glavna zvezda.
• Pazite pri polnjenju kozarcev: paprike lepo zložite, vendar jih ne tlačite premočno, da se ne poškodujejo.
• Shranjujte v temnem in hladnem prostoru.

Kozarce in pokrovčke skrbno operemo in steriliziramo v sterilizatorju, pečici (ogreti na 100 stopinj Celzija) ali visokem loncu, v katerega nalijemo za dva prsta vode in v njem vsaj 10 minut pokrito kuhamo vso steklovino, morebitne gumice in pokrovčke.

Za klasične recepte se držite preverjenih razmerij (npr. 1 l vode, 2 dl kisa, 1 žlica soli, 2 žlici sladkorja). Če želite vlagati brez kuhanja, naj bo količina kisa nekoliko večja.

Lovor, česen, nekaj zrn popra ali košček čilija je dovolj za aromo, brez da bi preglasili okus.

Prelijte z vročo tekočino, da so vse povsem prekrite, in hitro zaprite s sterilnim pokrovčkom. Po ohladitvi kozarce shranimo v shrambo ali klet. Po odprtju pa jih hranimo v hladilniku in porabimo v nekaj dneh.

Klasične kisane paprike

Paprika je odlična za vlaganje in pripravo zimnice. Kisane paprike ohranijo svojo hrustljavost in poln okus skozi vse leto.

Paprike najprej poparite, nato jih naložite v kozarce in prelijete s kisom, vodo, sladkorjem, soljo in začimbami, kot so česen, lovorjev list in poprova zrna.

Paprike narežite na trakove ali polovice, jo poparite in nato položite v kozarce s kisom, vodo, sladkorjem, soljo in začimbami.

Kozarce zatesnite in shranite na temnem, hladnem prostoru.

Če imate radi hrustljave paprike, jih lahko vložite tudi brez predhodnega prekuhavanja. Tako paprike ohranijo več okusa, vitaminov in svežine.

Kulinarična uporaba paprike

V kulinariki zaseda posebno mesto, zaradi raznolikosti barv, arome in okusa poživi marsikatero jed ali obrok. Plodovi paprike se uporabljajo sveži ali toplotno obdelani.

Polnjene paprike s tunino in zelenjavo

Zelo okusne so lahko polnjene paprike, pripravljene s tunino-zelenjavnim nadevom.

Papriko razpolovimo in očistimo semen v notranjosti. Nadev pripravimo tako, da tuno po želji zmešamo z malo skute in žlico kisle smetane, da dobimo bolj mazav nadev.

Temu nadevu pa lahko primešamo nekaj koruze, po želji tudi olive ali pa sušene paradižnike ter na kocke narezan sir-mocarelo.

Obe polovički paprike nadevamo in dobimo okusno malico brez kuhanja ali pečenja.

Omleta s papriko

Z dodatkom paprike lahko pripravimo tudi okusno omleto. Narežemo papriko, bučko in jajčevec, posebej pa stepamo jajca, malo popra in sol.

V ponvi segrejemo malo oljčnega olja, dodamo narezano zelenjavo in pražimo približno 2 minuti. Dodamo še sesekljan peteršilj, sol, poper in stepena jajca ter ponev pokrijemo.

Paprika je odlična sestavina za jutranje omlete. Na hitro jo prepražite na malo olivnega olja, da se zmehča in sprosti sladkobo, nato pa jo zmešajte z jajci, ki ste jih prej rahlo stepli.

Za dodaten okus lahko dodate sir, kot je feta ali cheddar, ter sveža zelišča, kot sta peteršilj ali drobnjak.

Namaz iz skute in paprike

V pol kilograma skute umešamo četrt kilograma zmletih surovih ali pečenih paprik in žličko drobno zrezanih rožmarinovih listov.

Solimo po okusu, prilijemo deciliter oljčnega olja in ponovno dobro premešamo. Ker se polna aroma namaza razvije po nekaj urah ali šele naslednji dan, ga pripravimo pravi čas.

V nasprotju s splošno uporabo namazov ga ne mažemo le na kruh, ampak ga jemo s svežo zelenjavo, narezano na paličice in na kose.

Pečene paprike z oljčnim oljem

Paprike spečemo, jih olupimo ter jim odstranimo semena. V ponvi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo.

Dodamo skodelo drobno narezanih očiščenih paprik, prilijemo deciliter belega ali rdečega vina, solimo po okusu ter začinimo s ščepom narezanega zelišča ali mešanice zelišč; zelo primerni so rožmarin, timijan, šetraj in majaron.

Zavremo, odstavimo z ognja ter pustimo stati 5 do 10 minut.

Ajvar

Različic ajvarja ni malo, saj ga pripravimo le iz paprike, pečene ali ne, ali z dodatkom čebule, paradižnika, jajčevcev in pekoče paprike.

Potrebujemo kilogram rdeče paprike, dve čebuli, večji jajčevec, dva manj zrela paradižnika, pet česnovih strokov, po želji nekaj pekočih feferonov, kis, sol, začimbe in zelišča.

Paprike očistimo in jih zmeljemo skupaj z drugo zelenjavo. Na kilogram zmlete zelenjave prilijemo približno deciliter jabolčnega ali vinskega kisa, dodamo žličko do dve soli ter začinimo s ščepom drobno zrezanega zelišča, na primer šetraja ali majarona.

Zavremo in na zmernem ognju kuhamo 15 do 20 minut.

Polnjene paprike z zelenjavo

Na kocke narezano mešano zelenjavo, na primer korenček, stročji fižol in bučke, podušimo na oljčnem olju, da se nekoliko, vendar ne povsem zmehča.

Ker bučke za to potrebujejo manj časa, jih dodamo kasneje kot prvi dve vrsti zelenjave. Po želji dodamo dušeni zelenjavi še kuhan fižol.

Naslednja različica predvideva surovo zelenjavo in kuhan fižol.

Nato okvirno ocenimo količino pripravljene zelenjave in na vsako skodelo dodamo štiri zvrhane žlice kakovostne gorčice, ki jo zmešamo z dvema žlicama vode, in polovico drobno narezane čebule.

Rdečim paprikam odrežemo zgornji del s pecljem, odstranimo semena in vanj napolnimo pripravljeno zelenjavo.

Juha iz paprike

Paprika je popoln dodatek kremni juhi, saj doda prijetno sladko-pikanten okus.

Za pripravo te juhe najprej papriko popečemo ali pokuhamo, da se zmehča in razvije svoj sladek okus. Nato jo zmešamo z nekaj krompirja in čebule ter zalijemo z zelenjavno juho.

Juho nato zmiksamo v kremasto teksturo in dodamo malo smetane za kuhanje, da postane še bolj svilnata.

Papriko in čebulo narežite ter jih prepražite na olivnem olju. Dodajte na kocke narezan krompir in zalijte z zelenjavno juho. Kuhajte 20 minut, nato zmiksajte v kremasto teksturo.

Nadevane paprike z mesom in rižem

Nadevane paprike so klasika, ki nikoli ne razočara. Paprike lahko napolnite z mešanico riža, mletega mesa (govedina, svinjina ali piščanec) in zelenjave.

Dodate lahko tudi začimbe, kot so česen, poper in papriko v prahu, da še dodatno okrepite okus. V pečici se okusi lepo prepletejo, medtem ko se paprike zmehčajo.

Čebulo in česen prepražite, dodajte mleto meso in riž. Dodajte papriko v prahu, sol in poper.

Pečena paprika s kozjim sirom

Pečena paprika in kozji sir sta popolna kombinacija. Sladkoba paprike se izvrstno ujema z bogatim in rahlo kislim okusom kozjega sira.

Paprike preprosto specite na žaru ali v pečici, dokler se ne zmehčajo in rahlo karamelizirajo. Nato jih napolnite s kremastim kozjim sirom in prelijte z malo olivnega olja.

Paprike specite na žaru ali v pečici, dokler se ne zmehčajo. Narežite jih na polovice in napolnite s kozjim sirom ter prelijte z olivnim oljem.

Po vrhu potresite sveža zelišča in postrezite.

Barvita solata

Sveža paprika je odličen dodatek vsaki solati, saj doda hrustljavost in sladkobo.

Poskusite narediti barvito solato z mešanico rdeče, rumene in zelene paprike, ki jo kombinirate s svežo zeleno solato, kumaricami, feta sirom in olivami.

Dodajte nekaj olivnega olja in limoninega soka za preliv. Paprike narežite na tanke rezine in jih zmešajte s kumaro, olivami in feta sirom.

Omaka iz paprike, paradižnika in jogurta

Pol kilograma paradižnika in majhen šopek bazilike zmešamo s paličnim mešalnikom ter goščo precedimo, da odstranimo lupine in semena.

Dodamo po četrt litra sveže stisnjenega soka paprike in stebelne zelene ter premešamo.

V skledo damo približno enaka dela jogurta ali kisle smetane in narezanih paradižnikov. Zmešamo s paličnim mešalnikom, malo posolimo in začinimo z drobno narezano baziliko ali peteršiljem, oljčnim oljem in strtim strokom česna ali dvema.

Paprike različnih barv vzdolžno narežemo in jih damo v omako, preostanek pa na krožnik.

Gratinirana paprika

Gratiniranje paprike je enostaven in okusen način, kako popestriti večerjo.

Papriko preprosto prerežite na polovico, jo napolnite s krompirjevim pirejem, posujete s sirom in začimbami ter zapecite v pečici, dokler ne postane hrustljava in zlato rjava.

Takšna jed je idealna kot priloga ali samostojna jed. Paprike prerežite na polovice in napolnite s krompirjevim pirejem, nato pa jih potresite z naribanim sirom.

Paprika v mehiških jedeh

Paprika je nepogrešljiv del mehiške kuhinje. Uporabite jo v jedeh, kot so fajitas, takosi ali enchilade.

Papriko skupaj s čebulo in mesom popražite na vroči ponvi, da se zmehča in sprosti sladkobo.

Dodajte nekaj začimb, kot so čili v prahu, kumina in paprika, ter postrezite v tortiljah s sirom, avokadom in kislo smetano.

Papriko in čebulo narežite na trakove ter jih popražite skupaj z mesom in začimbami.

Čatni iz paprike

Čatni iz paprike je popoln dodatek za ljubitelje pikantnih in sladkih okusov.

Pripravite ga tako, da papriko skupaj s čebulo, česnom, sladkorjem, kisom in začimbami, kot so gorčična semena in ingver, skuhate do goste konsistence.

Ta čatni je odličen dodatek k mesnim jedem, sirnim ploščam ali kot začimba za sendviče.

Papriko, čebulo in česen nasekljajte ter jih počasi kuhajte s sladkorjem, kisom in začimbami, dokler ne nastane gosta omaka.

Sladka pita s papriko

Čeprav je paprika v glavah mnogih povezana s slanimi jedmi, jo lahko uspešno vključimo tudi v sladke sladice.

Sladka pita s papriko je inovativna poslastica, kjer se sladkoba rdeče paprike odlično ujame z medom in cimetom.

Papriko specite na 200 °C, dokler se ne zmehča. Nato papriko olupite in pretlačite. Dodajte med, sladkor in cimet, dobro premešajte.

Nadev položite na razvaljano listnato testo in pecite 20-25 minut pri 180 °C, dokler testo ne postane zlato rjavo.

Kako papriko vključiti v vsakdan?

Ne glede na to, ali imate raje sladke ali slane jedi, se paprika odlično poda v oboje.

Paprika je ena izmed tistih sestavin, ki so hkrati okusne in polne hranil. Rdeča paprika je še posebej bogata z vitaminom C - ima ga kar trikrat več kot pomaranča!

To pomeni, da ima močne antioksidativne lastnosti, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom in krepijo naš imunski sistem. Poleg tega paprika deluje protivnetno in se že stoletja uporablja v naravnem zdravilstvu.

V dnevni sobi lahko z eno ali več rastlinami spremljamo celoten razvoj paprike: od kalitve in rasti sadike do cvetenja, zorenja in pobiranja pisanih plodov. Ko je pridelek večji, ga lahko uporabimo svežega, zamrznemo, posušimo, vložimo ali predelamo v omake, namaze in druge jedi.

Če kljub vsem možnostim ostane še vedno preveč paprik, jih podarimo sosedom, prijateljem ali lokalni skupnosti.

tags: #paprika #v #dnevni #sobi