V Mestni občini Slovenj Gradec so nedavno namenu predali Park urbanih športov. Ob tej priložnosti je župan Tilen Klugler dejal: »Danes dobiva ta urbani šport v Slovenj Gradcu svoje pravo mesto.«
Poudaril je, da so do sedaj nekaj metrov južneje imeli skate park, ki je bil vedno zelo dobro obiskan, kar kaže, da ta kultura v mestu živi.
Otvoritev novega parka urbanih športov, ki zajema največji rolkarski park (skate park) v Sloveniji, dva balvana, fitnes na prostem in grbinasti poligon (pump track) ima tudi zaradi tako dobro sprejetega starega parka še toliko večjo težo.
Projekt v sklopu prenove degradiranega območja
Tako kot bazenski kompleks je tudi Park urbanih športov Mestna občina Slovenj Gradec uredila v sklopu projekta Sanacija degradiranega območja Mercator - gradnja zimskega bazena in urbanega parka.
Projekt je bil sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Celoten park obsega 2.500 kvadratnih metrov, pri čemer je Mestna občina Slovenj Gradec k investiciji primaknila okoli 180.000 evrov, približno 320 tisočakov pa je prišlo v obliki nepovratnih sredstev.
| Element projekta | Podatek |
|---|---|
| Površina parka | 2.500 kvadratnih metrov |
| Površina rolkarskega poligona | 1.400 kvadratnih metrov |
| Prispevek Mestne občine Slovenj Gradec | okoli 180.000 evrov |
| Nepovratna sredstva | približno 320 tisočakov |
Športne možnosti v parku
Rolkarski poligon
Rolkarski poligon (»skate park«): Rolkarji oziroma »skejterji«, katerih kultura je v Slovenj Gradcu močno prisotna vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja, se bodo razveselili novega poligona, velikega kar 1.400 kvadratnih metrov.
Urbani športi, predvsem BMX in rolkanje, so v Slovenj Gradcu že dolgo prisotni.
Veliko je za popularizacijo napravil že stari skate park, ki so ga zgradili v devetdesetih.
Res je, da ga je v zadnjem obdobju že dodobra načel zob časa, a svojo nalogo je vseskozi opravljal izvrstno, redki pa so bili dnevi, ko je sameval.
Grbinasti kolesarski poligon
Grbinasti kolesarski poligon (»pump track«): Vsi, ki imajo radi vožnjo na druge vrste koleščkih ali kolesih, bodo navdušeni nad tem poligonom.
Balvani in športno plezanje
Glede na to, da najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret prihaja iz mestne občine Slovenj Gradec in je tudi njena častna občanka, ne preseneča, da je športno plezanje v Slovenj Gradcu med najbolj priljubljenimi športi, kar poudarja splošno športno usmerjenost območja.
Ko so snovali načrte o novem parku, pa so se spomnili tudi častne občanke Janje Garnbret, balvana, ki nekako zaokrožujeta območje so tako zgradili tudi zaradi nje.
Fitnes na prostem
Postaje za vadbo (fitnes) na prostem: Predstavniki starejših generacij pa bodo verjetno v največji meri uporabljali te postaje za rekreacijo in vadbo.
Park urbanih športov ni namenjen le eni starostni skupini, saj ponuja možnosti za rolkanje, vožnjo s kolesi, športno plezanje, rekreacijo in vadbo na prostem.
Od starega skate parka do sodobnega urbanega središča
»Gre za veliko dodano vrednost. Park urbanih športov ima velik potencial tudi za razvoj turizma, saj gre za enega najlepših in najmodernejših v državi.
Rolkanje je tudi olimpijski šport in prav lahko se zgodi, da nas bo v prihodnosti kakšen domačin razveselil z olimpijsko medaljo tudi v tem športu,« je bil na odprtju nove pridobitve dobre volje župan Tilen Klugler, ki poudarja, da park ni namenjen le mladim, ampak tudi medgeneracijskemu sodelovanju.
»Danes dobiva ta urbani šport v Slovenj Gradcu svoje pravo mesto.«
Še bolj kot župan so nove pridobitve veseli v društvu Skate park, ki si lahko lasti veliko zaslug, da je po letih načrtovanj naposled le prišlo do realizacije.
»Mi se vseskozi trudimo, da bi urbane športe čim bolj popularizirali.
Slovenj Gradec jim je bil vedno naklonjen, zato želimo energijo prenesti na nove generacije, za ta prostor pa si želimo, da dobi veliko vsebine, da bodo tukaj tekmovanja, delavnice, državno prvenstvo, mogoče celo regijski panožni center.
Imamo namreč vse pogoje in predispozicije, da postanemo regionalna sila v urbanih športih,« je smele načrte predstavil predsednik društva Miha Glavič in še posebej pohvalil delavce.
Ti so se, kot pravi, resnično potrudili.
»Mi smo zahtevna stranka. Zmotil nas je vsak kamenček, vsaka mala razpoka, vse smo želeli v nulo. In to tudi dobili.«
Dostop do območja in ureditev okolice
V celostno zaokrožitev sodi tudi most čez reko Mislinjo, ki bo služil za dostop pešcev, za oskrbo in servisna vozila pa bo dostop iz smeri Mercatorja.
A most je v domeni Direkcije za vode, ob tem pa bo potrebna tudi regulacija reke.
Bazenski kompleks kot del širše investicije
Potem ko je občina marca podpisala pogodbo z izvajalcem po razpisu in reviziji, so gradbinci pred 1. majem začeli delati.
Po rušitvi obstoječega bazena so zdaj na vrsti izkopi za nove objekte.
Gradbišče je zagrajeno, zato je tudi nekoliko spremenjen režim kolesarske steze in pešpoti.
Najprej bodo gradili bazen, nato skate park.
V zgornjem nadstropju stavbe bodo 25-metrski plavalni bazen, otroški bazen, jacuzzi, savna center s petimi savnami in recepcija z barom.
To je največja naložba v zgodovini mestne občine, kjer je udeležena sama, saj je vredna 8,6 milijona evrov z DDV (evropski, proračunski in občinski viri).
Tako bosta videti bazenski kompleks in urbani park.
Načrtovana prenova športnega igrišča Štibuh
Poleg Parka urbanih športov je v Slovenj Gradcu predvidena tudi celovita prenova športnega igrišča Štibuh, ki se nahaja na degradiranem in slabo izkoriščenem urbanem območju.
Namen projekta je učinkovitejša raba prostora ter izkoriščanje notranjih potencialov mestnega območja z revitalizacijo dotrajanih športnih površin in posodobitvijo celotne rekreacijske infrastrukture.
Prenova vključuje rekonstrukcijo obstoječih športnih površin, ureditev drenaže, izboljšanje odvodnjavanja, vgradnjo sodobnih podlag, skupaj z namestitvijo nove urbane opreme.
Ta investicija bo vplivala na večjo privlačnost mesta, izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo, povečanje socialne vključenosti ter na splošno izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev in obiskovalcev lokalne skupnosti.
S tem bodo dosegli športno tehnološko posodobitev obstoječih zunanjih površin, povečala se bo kakovost in število javno dostopnih športnih površin v urbanem in naravnem okolju.