Angleški seter je prijazna in nežna pasma. Zunaj bivališča so živahni in igrivi, ter v primeru, da imajo možnost porabiti odvečno energijo, doma dokaj mirni. Potrebujejo človeško bližino in pozornost, vsakršna grobost pa jih lahko zelo vznemiri. Odlično zazna tudi človekovo razpoloženje in rad nudi tolažbo.
Korenine te pasme segajo v 16. stoletje, ko so v Franciji križali španskega in francoskega pointerja. Pasma se je nadalje razvijala v Angliji, ko sta njene kvalitete, za potrebe oboroženega lova na ptice, izpopolnila dva rejca. Danes je še vedno priljubljen lovski pes, pa tudi družni in predvsem razstavni pes.
Angleški seter zahteva izkušenega lastnika, ki bo z njim znal ravnati nežno, a odločno. So zadovoljivi čuvaji, predvsem pa radi tavajo in tečejo, kopljejo in skačejo. Zorijo do drugega leta starosti, torej se dotlej obnašajo kot mladiči. Na splošno radi lajajo. Ne prenašajo dobro samote, saj postanejo destruktivni. Dokaj veliko se tudi slinijo.
Splošne značilnosti
| Lastnost | Podatek |
|---|---|
| Vrsta in velikost | 7. FCI skupina - ptičarji, velik |
| Teža | 20 kg - 36 kg |
| Višina | 61 cm - 68 cm |
| Barva | bela z madeži v ornažni, modri, jetrni barvi; tribarvna modra, bež, bela |
| Dolžina dlake | dolga |
| Odpadanje dlake | povprečno |
| Življenjska doba | 10 - 14 let |
| Bivalni prostor | hiša z vrtom |
| Velikost legla | 5 - 6 mladičkov |
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
- Velikost 4
- Zahtevnost nege 4
- Odpadanje dlake 3
- Zahtevnost vzgoje 4
- Potrebna aktivnost 5
- Primeren za otroke 4
- Se ujame z drugimi živalmi/psi 4
- Čuvaj, ki opozori 3
- Čuvaj, ki brani 2
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: družine z otroki, fizično aktiven človek, lovec
Karakter in temperament
Angleški seter je prijazna in nežna pasma. Zunaj bivališča so živahni in igrivi, ter v primeru, da imajo možnost porabiti odvečno energijo, doma dokaj mirni. Potrebujejo človeško bližino in pozornost, vsakršna grobost pa jih lahko zelo vznemiri. Odlično zazna tudi človekovo razpoloženje in rad nudi tolažbo.
Seter zahteva izkušenega lastnika, ki bo z njim znal ravnati nežno, a odločno. So zadovoljivi čuvaji, predvsem pa radi tavajo in tečejo, kopljejo in skačejo. Zorijo do drugega leta starosti, torej se dotlej obnašajo kot mladiči. Na splošno radi lajajo. Ne prenašajo dobro samote, saj postanejo destruktivni. Dokaj veliko se tudi slinijo.
Angleški seter na splošno potrebuje veliko rekreacije, medtem ko je doma povsem miren. Zdi se, kot da bi v notranjih prostorih vklopil poseben način nižje porabe energije. Kljub temu pa ne mara, da ga puščamo predolgo samega.
Ujemanje z drugimi živalmi in otroki
Z drugimi psi in tudi mačkami se bo angleški seter dobro razumel, še posebej, če jih boste primerno socializirali. Okrog manjših in bolj pasivnih živali ga je potrebno nadzorovati.
Je zelo nežen z otroki vseh starosti, vendar morajo biti mlajši otroci v navzočnosti psa nujno pod nadzorom odgovorne odrasle osebe.
Dlaka in nega
Angleški seter ima ravno, plosko, mehko, srednje dolgo dlako, ki ne sme biti nakodrana. Dlaka na ušesih, prsih, trebuščku in repu je še mehkejša in raste stran od telesa. Razstavna različica pasme ima nekoliko daljšo in težjo dlako, ki zahteva nekoliko več nege kot dlaka lovske različice tega setra.
Obstaja mnogo barvnih različic, lahko so dvobarvni ali tribarvni, običajno svetlejši z zaplatami, pikami ali pikicami različnih temnejših barv. Izpadanje dlake je pri tej pasmi povprečno.
Redno česanje in krtačenje je obvezno, da se v njegovi mehki dlaki ne naredijo vozli. Česanje je priporočljivo izvajati dnevno, posebno skrb pa je potrebno nameniti mehki dlaki na tačkah in repu, v katero se radi zavozlajo različni drobci. Tudi sicer redno krtačenje prepreči različne težave s kožo, saj iz dlake odstrani umazanijo, ki jo seter pobere na svojih vsakodnevnih pustolovščinah na prostem.
Kopanje z nežnim pasjim šamponom je priporočljivo tedensko, zlasti če gre za razstavnega psa. Priporočljivo je tudi suho šamponiranje, ki je bolj prijazno do naravnih olj, ki ščitijo pasjo kožo. Med tedensko nego je priporočljivo pregledati tudi ušesa, blazinice tačk in druge predele za drobce umazanije, klope in bolhe.
Zdravstvene težave
Angleški seter je občutljiva pasma, ki je nagnjena k mnogim težavam, med drugim: k displaziji kolkov in displaziji komolcev, hipotiroidizmu - bolezni ščitnice, prirojeni gluhosti, določenim vrstam raka, kožnim boleznim, debelosti in pri samicah namišljeni brejosti.
Veliko naštetih bolezni je dednih, zato je pomembno, da izberete mladiča iz priznanega in zdravega legla.
Vzgoja in trening
Angleški seter je pasma, ki želi ustreči lastniku in se precej hitro uči, čeprav znajo biti nekoliko trmasti. Zgodnja socializacija je pomembna, posebej okrog drugih živali v gospodinjstvu, da jih kasneje ne bi preganjal. Navajanje na čistočo zna biti dolgotrajno, zato je tu potrebno veliko potrpljenja.
Pomembno je vedeti, da angleški seter potrebuje nežno vzgojo in se najbolje odziva na pozitivno spodbudo in motivacijo, kakršna koli groba reakcija, celo samo povzdignjen glas, pa ima lahko nanj zelo negativen vpliv. Šolanje začnite z osnovnimi ukazi kot so »sedi«, »lezi« in »k nogi«, vendar s treningom teh fizičnih ukazov ne pretiravajte, saj se setru prvih nekaj let kosti še razvijajo, preveč utrudljiva vadba pa lahko pomeni kasnejše težave s kostmi in sklepi.
Dobro se počutijo pri različnih aktivnostih z lastnikom kot so treningi ubogljivosti, agility, frizbi in terenske preizkušnje, kjer lahko uspešno porabijo odvečno energijo, se pri tem zabavajo, obenem pa s svojim lastnikom spletejo močno vez.
Nežna in odločna vzgoja, ki temelji na pozitivnih metodah, bo vašemu ljubljenčku pomagala razviti tisti pravi pozitiven in ljubezniv značaj, značilen za angleškega setra.
Zahtjevana aktivnost
Ta pes je doma dokaj miren, zunaj pa živahen in aktiven, zato potrebuje veliko in redno gibanje. Vsaj dve uri aktivnosti dnevno sta priporočljivi za to pasmo, da ostane zdrava in zadovoljna.
Če je le mogoče, je dobro, da setra, kjer je to varno, spustimo z vrvice. Kadar pa to ni mogoče, bo užival tudi, če ga vzamemo s seboj na tek, kolesarjenje ali v hribe. Idealno je, če se lahko giba tudi preko dneva, na vrtu z visoko ograjo.
Kadar svojega setra vzamete s seboj v naravo, imejte v mislih, da se bo pognal za vsako gozdno ali poljsko živaljo, ki jo bo ugledal. Pomembno je tudi vedeti, da se kostna struktura pri angleškem setru razvija do drugega leta starosti, zato v tem času ni priporočljivo pretiravati s fizično aktivnostjo.
Časovnica razvoja pasme
| Obdobje | Dogodek |
|---|---|
| 16. stoletje | ko so v Franciji križali španskega in francoskega pointerja |
| kasneje v Angliji | ko sta njene kvalitete, za potrebe oboroženega lova na ptice, izpopolnila dva rejca |
| danes | še vedno priljubljen lovski pes, pa tudi družni in predvsem razstavni pes |
Angleški seter včasih pravimo tudi »gentleman pasjega sveta« in eleganten videz pasme - s svilnato grahasto dlako in graciozno, skoraj kraljevsko držo - se s tem opisom vsekakor ujema. Po opravljenem šolanju je angleški seter družaben in brezskrben ter se dobro razume z drugimi psi in z otroci. Celo do tujcev se obnaša prijateljsko, če so mu bili ustrezno predstavljeni (kaj hočemo, gentlemanska olika!), nas bo pa z laježem vseeno opozoril, če se bo hiši bližal neznanec.