Pekovski izdelki z daljšim rokom uporabe: kako jih ohraniti sveže in zmanjšati živilske odpadke

Mnogi potrošniki takoj ob preseženem roku uporabe izdelek brez premisleka zavržejo. A pretečeni rok ne pomeni nujno, da je živilo nevarno. Pri pekovskih izdelkih je zato pomembno razlikovati med datumom minimalne trajnosti, načinom shranjevanja, vrsto izdelka in dejanskim stanjem živila.

Kruh je eden najpogosteje zavrženih svežih živil, kar potrošniki vse bolj opažajo. Odpadna hrana ni le okoljski problem - finančno prizadene tudi pekarne in trgovce na drobno. Pravilna izbira, ustrezno shranjevanje, zamrzovanje in pravočasna uporaba lahko pomembno podaljšajo uporabnost kruha, pekovskega peciva in drugih pekovskih izdelkov.

Kaj spada med pekovske izdelke

Kruh sodi med pekovske izdelke. To so izdeleki, ki so po ustreznem tehnološkem postopku izdelani iz žit, mlevskih izdelkov iz žit in žitom podobnih surovin oziroma poljščin (npr. moke, krompirja …), vode oziroma druge ustrezne tekočine (npr. mleka), z ali brez pekovskega kvasa ali drugega sredstva za vzhajanje (npr. pecilnega praška), lahko pa se uporabljajo tudi druge sestavine (npr. sadje, oreščki, semena …), ki ustrezajo predpisani minimalni kakovosti, ter dovoljeni aditivi.

Med pekovske izdelke sodijo po Pravilniku o kakovosti pekovskih izdelkov še pekovsko pecivo (žemlje, bombice, štručke …) in drugi pekovski izdelki (prepečenec, grisini, preste, mlinci, drobtine …).

Razlika med kruhom in pekovskim pecivom je v gramaturi. Če govorimo o masi izdelka nad 250 g, je govora o kruhu, če masa izdelka ne presega 250 g, pa o pekovskem pecivu.

Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov definira kruh kot pekovski izdelek, izdelan z mesenjem, oblikovanjem, vzhajanjem in peko testa, zamesenega predvsem iz krušnih žit ali mešanic za kruh z možnostjo uporabe mlevskih izdelkov iz drugih žit in žitom podobnih surovin oziroma poljščin in drugih sestavin.

Vrste kruha in pekovskega peciva

Kruh razvršča na: pšenični kruh, rženi kruh, kruh iz drugih krušnih žit (pirin kruh, ovseni kruh), mešani kruh in druge vrste kruha.

Poznamo pa tudi kruhe iz drugih žit oz. mok. Rženi kruh, pirin kruh, koruzni kruh, ovseni kruh … Če je izdelan iz polnozrnate moke iz teh žit, govorimo o polnozrnatem kruhu!

Kruhu pa so lahko dodane še druge surovine. Na primer suho sadje, semena, zelenjava, zelišča in začimbe, zrna, oreščki, kalčki in še in še.

Kruh s semeni torej ni polnozrnati kruh, čeprav ljudje pogosto mislimo, da že s tem, ko smo izbrali kruh, ki ima vidna semena, jemo polnozrnati kruh.

Poznamo še fine pekovske izdelke (biskviti, rogljički, potica, krofi, flancati, buhtlji, keksi …). Pri finih pekovskih izdelkih se zgornjim surovinam dodata še sladkor in maščoba, katerih vsebnost je večja od 5 % računano na suho snov. Glede na vsebnost hranil jih torej ne moremo primerjati s kruhom.

Kako razumeti rok uporabe na pekovskih izdelkih

Treba je namreč ločiti med oznakama 'Uporabno do', ki pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma, in 'Uporabno najmanj do', s katero se označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti.

To pomeni, da so živilski izdelki s tako oznako tudi po datumu, navedenem na oznaki, še vedno lahko varni za uporabo, če so bili pravilno hranjeni in so senzorično neoporečni, le da jim začneta upadati svežina ter kakovost.

Pomembno je poudariti, da datum, natisnjen na embalaži, pomeni priporočen rok uporabe, do tega datuma se živila smejo prodajati. Veliko pa je odvisno od nas samih, ali hrano pravilno shranjujemo.

Ta se lahko pokvari tudi, če ji še ni potekel rok, v primeru, da jo hranimo pri napačni temperaturi. Res pa je, da moramo biti veliko bolj previdni pri živilih, za katera je znano, da se hitro pokvarijo.

V Sloveniji se od leta 2014 lahko prodajajo tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti.

Rok uporabnosti določi proizvajalec, tisti, ki živilo pakira ali prodajalec. In za proizvajalce hrane so roki trajanja pogosto zaščita znamke in ne preprečevanje varnostnih tveganj.

Razlika med kakovostjo in varnostjo

Izdelki z oznako »Uporabno najmanj do« so lahko po navedenem datumu še vedno uporabni, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.

Pri izdelkih z oznako »Porabiti do« je treba ravnati strožje. Neprodane izdelke, ki jim je potekel rok uporabe 'Porabiti do', pa ustrezno ločijo in predajo pristojnim službam za ravnanje z odpadki.

Živil s pretečenim minimalnim rokom trajanja v Lidlu ne prodajamo, čeprav je glede na Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil pod določenimi pogoji prodaja tovrstnih izdelkov dovoljena.

V primeru dvoma jih vseeno raje zavrzite.

Kateri pekovski izdelki imajo daljši rok uporabe

Rok trajanja pekovskih izdelkov je odvisen od vsebnosti vode, sestavin, načina priprave, pakiranja, temperature in higienskih razmer. Svež kruh in mehko pekovsko pecivo se praviloma hitreje izsušita ali splesnita, medtem ko imajo suhi pekovski izdelki daljši rok uporabe.

• prepečenec;
• grisini;
• preste;
• mlinici;
• drobtine;
• keksi;
• suho pecivo;
• moka in drugi mlevski izdelki;
• suha testenina;
• zamrznjeno testo;
• zamrznjeni predpečeni pekovski izdelki.

Pri izdelkih z daljšim rokom trajanja, kot so moke, mlevski izdelki, suha testenina in sveža testenina, keksi, vračil nimamo.

Konzervirana hrana, riž ali testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku.

Pri suhem sortimentu je pomembno, ali izdelek potrebuje toplotno obdelavo. Izdelki, ki ne potrebujejo toplotne obdelave, se lahko ob ustreznem ravnanju razlikujejo od izdelkov, pri katerih je pred uporabo potrebna priprava.

Pred iztekom roka uporabnosti oziroma najkasneje na dan izteka roka uporabe »Uporabno najmanj do« doniramo tudi izdelke suhega sortimenta, ki ne potrebujejo toplotne obdelave. To so na primer kosmiči, sol, sladkor, brezalkoholne pijače in napitki, trajno mleko, nehlajeni namazi, sladki in slani prigrizki, vložnine, konzerve, olja, kis, zelišča in začimbe, suho sadje in oreščki …

V primeru, da gre za izdelke suhega sortimenta, označene z rokom uporabnosti »Uporabno najmanj do«, ki potrebujejo toplotno obdelavo (recimo testenine, riž, moka, žitarice, kaše, kava, čaj, pripravljene jedi, juhe iz vrečke, omake za testenine, izdelki za peko), doniramo na rok ali najkasneje dan po preteku roka uporabnosti.

Kako pravilno shranjevati kruh in pekovsko pecivo

Čeprav je kruh v trgovinah skoraj vedno v plastični embalaži, ga doma ne bi smeli hraniti v njej. Kruh in pecivo imajo raje nekoliko zračno embalažo.

V plastiki ostanejo sicer mehkejši, vendar hitreje splesnijo.

Odličen prostor za shranjevanje kruha je tudi škatla za kruh. Najbolj optimalna pa sta glinena posoda ali römertopf, kjer kruh ostane svež in neplesniv.

Bodite pozorni tudi na to, da hrano shranjujete v čistih posodah in prostorih, daleč od škodljivih kemikalij.

Nobene hrane ne smete hraniti na toplem ali pri sobni temperaturi, saj so takšne temperature idealne za hitro bohotenje bakterij.

Kruh in pekovsko pecivo je treba zaščititi pred vlago, neposredno sončno svetlobo, umazanijo in stikom z živili, ki imajo izrazit vonj. Embalaža mora omogočati ustrezno ravnotežje med zaščito in prezračevanjem, saj lahko preveč vlage pospeši razvoj plesni.

Kdaj je bolje kruh zamrzniti

Če veste, da kruha ne boste porabili v kratkem času, ga je smiselno zamrzniti. Zamrzovanje ustavi oziroma močno upočasni procese, zaradi katerih kruh izgublja kakovost.

V Mlinotestu veliko izdelkov za trgovce pripravimo v zamrznjeni obliki (pekovski izdelki, kruh), v tem primeru prav tako ni odpada.

Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta.

Pri zamrznjenem kruhu in testu je pomembno, da embalaža preprečuje izsuševanje in da se izdelek ne odtaja ter ponovno zamrzne. Zamrznjene izdelke je treba hraniti pri temperaturah, ki jih določa proizvajalec.

Zakaj pekovski izdelki splesnijo

Vlaga, toplota in slabo prezračevanje ustvarjajo razmere, v katerih se plesen razvije hitreje. Plastična embalaža lahko zadrži kondenzacijo, zato kruh in pecivo hitreje postaneta vlažna.

Preden določeno živilo, za katerega niste prepričani, ali je še vedno užitno, daste v usta, ga najprej povohajte, preverite barvo ali prisotnost morebitne plesni.

Če je ta plemenita, je v redu, sicer pa so plesni zdravju škodljive.

Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih.

Ker za svoj obstoj potrebujejo kisik, se vedno pojavijo na površini hrane. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine.

Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma.

Večina mitoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja.

Če je na kruhu ali pekovskem pecivu vidna plesen, izdelka ni smiselno le obrezati, saj se lahko plesnive strukture razširijo tudi v notranjost. Tak izdelek je treba zavreči.

Kako oceniti pekovski izdelek po preteku roka

Izdelek z oznako »Uporabno najmanj do« najprej preglejte, ne da bi ga takoj zaužili.

1. Preverite, ali je embalaža nepoškodovana.
2. Preverite, ali je bil izdelek pravilno shranjen.
3. Ocenite videz izdelka.
4. Povohajte ga.
5. Preverite, ali so prisotni plesen, nenavadna barva ali čudna tekstura.
6. V primeru dvoma izdelek zavrzite.

Pri pekovskih izdelkih so lahko znaki neustreznosti plesnive lise, neprijeten ali kiselkast vonj, nenavadna lepljivost, močno spremenjena barva ali okus.

Slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje prav tako lahko povzroči pokvarjena hrana, ki vsebuje škodljive bakterije.

Kako porabiti star kruh

Kruha, ki rata star, ne mečite stran.

Iz njega pripravite odlične kruhove cmoke ali jajčne rezine.

Lahko pa ga spremenite tudi v domače drobtinice.

• kruhovi cmoki;
• jajčne rezine;
• domače drobtinice;
• opečen kruh;
• krutoni;
• osnova za narastke.

Starejši kruh je pogosto primeren za toplotno obdelavo, vendar ga je treba pred uporabo vseeno pregledati. Kruh s plesnijo ni primeren za predelavo.

Kako trgovci zmanjšujejo količino odpadnih pekovskih izdelkov

Trgovci zato na različne načine preprečujejo, da bi hrana, ki ni več primerna za prodajo, končala v smeteh.

Nekateri tako donirajo še uporabne izdelke humanitarnim organizacijam, zmanjšujejo cene tik pred iztekom roka in ozaveščajo kupce, da je hrana pogosto uporabna tudi po datumu, označenim z "uporabno najmanj do".

SPAR: optimalno naročanje in donacija viškov

V SPARu so uvodoma pojasnili, da statistika kaže, da je trgovina člen v verigi, kjer nastane le približno desetina odpadkov, medtem ko več kot polovica nastale količine odpadne hrane izvira iz gospodinjstev.

Ne glede na to pa si tudi oni na različne načine prizadevajo, da je presežkov hrane čim manj.

"Z rednim spremljanjem prodaje v naših trgovinah omogočamo optimalno naročanje izdelkov in s tem minimalna vračila hrane.

Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene.

Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako 'Spoštujmo hrano'.

Prodajamo le živila, ki so s higienskega, senzoričnega, zdravstvenega in kakovostnega vidika neoporečna in še vedno primerna za uživanje, v roku uporabe.

V primeru, da pri preverjanju kakovosti zaznamo, da produkt ne ustreza zakonskim standardom, smo ga primorani zavreči - zberemo jih ločeno, za ustrezen odvoz pa skrbi zunanji izvajalec," so pojasnili.

Viške hrane medtem tudi oni že dlje časa donirajo humanitarnim organizacijam.

"Število naših trgovin, ki oddajajo viške hrane, se vsako leto veča in jih je že več kot 70.

Smo pa tu odvisni tudi od razpoložljivosti in kapacitet organizacij, ki viške prevzemajo," so pokomentirali.

"Menimo, da je prav tako izjemnega pomena osveščanje potrošnikov o zmanjševanju količin odpadne hrane doma v njihovih lastnih gospodinjstvih.

Tega se kot podjetje zavedamo, zato smo izdali Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje, kjer kupcem med drugim tudi z uporabnimi nasveti in namigi svetujemo za čim boljši izkoristek nakupljenih živil, prav tako smo oblikovali pomočnika AI, ki uporabnikom svetuje, kako porabiti ostanke hrane SPAR," so še dodali.

Lidl: zniževanje cen in donacije presežne hrane

V Lidlu Slovenija so pojasnili, da se z upravljanjem odpadne hrane sistemsko ukvarjajo že vrsto let ter skladno s tem pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane, obenem pa vseskozi krepijo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.

Na področju upravljanja odpadne hrane so si do leta 2030 na ravni podjetja zadali strateški cilj, t.j. zmanjšanja količine odpadne hrane na ravni podjetja za 50 % glede na izhodiščno leto 2018.

"Ob koncu poslovnega leta 2024 smo, v primerjavi z izhodiščnim letom, zabeležili zmanjšanje v višini -28 %," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da so v podjetju že v preteklosti vzpostavili celovit sistem zmanjševanja količin odpadne hrane, v okviru katerega imajo uvedene številne sistemske rešitve, med njimi tudi zniževanje cen izdelkov pred potekom rokom trajanja in donacija presežne hrane humanitarnim organizacijam.

"Že od leta 2017 sodelujemo z Zvezo Lions klubov Slovenije pri projektu Donirana hrana, v okviru katerega humanitarnim organizacijam doniramo presežke hrane, ki ostanejo v trgovini po zaprtju.

Ti obsegajo pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter drugo hrano, ki je še vedno primerna za zaužitje.

Trenutno hrano doniramo iz skoraj 80 % trgovin, načrtujemo vključitve dodatnih.

V povprečju na leto razdelimo 440 ton hrane.

Poleg Zveze Lions klubov Slovenije so v našo mrežo vključene še številne druge humanitarne organizacije, med večjimi odjemalci presežne hrane sta npr. tudi Slovenska banka hrane ter socialno podjetje Allium z Mini tovarno.

Živil s pretečenim minimalnim rokom trajanja v Lidlu ne prodajamo, čeprav je glede na Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil pod določenimi pogoji prodaja tovrstnih izdelkov dovoljena," so zaključili.

HOFER: označevanje, pocenitve in razširjene donacije

Pri HOFERju so prav tako pojasnili, da pred iztekom roka uporabe izdelke označijo in pocenijo, se pa v trgovinah glede na preostale zaloge izdelkov sproti odločajo, kdaj jih je treba poceniti in v kakšni višini, da se bodo odprodali in da se jih bo čim manj zavrglo.

"Izdelkov, ki ostanejo neprodani, a so še primerni za uživanje, ne zavržemo, temveč jih doniramo več kot 20.000 socialno ogroženim in ranljivim.

Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter drugi za donacijo primerni izdelki suhega sortimenta.

Januarja 2023 smo k obstoječim živilskim izdelkom priključili še hlajeni in zamrznjeni sortiment ter jajca.

Iz vseh trgovin skupaj doniramo v povprečju okoli 130 ton hrane mesečno.

Pri HOFERju donacije hrane izvajajo sicer že vse od leta 2017, ko so se pridružili projektu Lionsov Donirana hrana.

"V sklopu našega projekta smo vanj kot prvi večji trgovec v Sloveniji oktobra 2021 priključili prav vse trgovine HOFER v Sloveniji.

Trenutno jih je 93.

Ob tem iz več kot 85 % trgovin hrano doniramo vsak dan.

Na področju prevzema in razdeljevanja hrane socialno ogroženim in ranljivim skupinam sodelujemo s približno 900 prostovoljci iz več kot 35 socialnih in humanitarnih organizacij (npr. z Lionsi, Karitasom, Rdečim križem, Slovensko filantropijo, centri za socialno delo itd.).

Ker menimo, da je za zmanjšanje količine odpadne hrane v gospodinjstvih pomembno poznati razliko med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«, smo razvili oznako »Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.«

To smo z letom 2021 začeli umeščati na embalažo izdelkov naših blagovnih znamk z rokom uporabnosti »uporabno najmanj do« in tako kupce dodatno spodbujamo, naj senzorično ocenijo z oznako opremljena živila, preden jih zavržejo," so še pojasnili.

E.Leclerc: sprotno prilagajanje količin in vsakodnevne donacije

V E.Leclercu Služba za kakovost spremlja svežino in varnost hrane redno, večkrat dnevno, in to z različnimi analiznimi preizkusi in z naključnimi senzoričnimi presojami.

"Trudimo se, da v največji možni meri sledimo povpraševanju in dnevno prilagajamo količine hrane, ki jo pripravljamo ali naročamo, če govorimo o hrani z daljšim rokom uporabe.

Le-to v dneh/tednih pred potekom roka uporabe znižamo, kar so naše stranke sprejele izjemno pozitivno, tako s finančnega kot trajnostnega vidika," so pojasnili.

Svežo hrano, ki jo sami pripravljajo, in se do konca delovnega dneva kljub skrbnemu načrtovanju količin ne proda, tudi oni vsakodnevno donirajo dobrodelnim organizacijam.

Stranske produkte, ki nastanejo pri predelavi živil, pa, zaradi varnosti za zdravje, odvržemo v biološke odpadke.

"Odpis živil oziroma količina odpadne hrane je pri nas minimalna," so zaključili.

MOL: spremljanje prodaje in umetna inteligenca

Z živili, ki jim preteče rok uporabe, tudi na bencinski črpalki MOL ravnajo skladno s predpisano zakonodajo, torej skladno s HACCP metodo ravnanja z živili.

"Nenehno si pa z različnimi ukrepi prizadevamo zmanjševati količino zavržene hrane.

Med te ukrepe sodijo skrbno spremljanje prodaje, ki ji sledi tudi priprava svežih prigrizkov na naših servisih, redna izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih na bencinskih servisih," so dodali.

Ob tem so nam zaupali, da bodo do konca letošnjega leta na vseh MOL in INA bencinskih servisih po Sloveniji uvedli protokol, ki jim bo omogočal prodajo artiklov, ki so tik pred potekom roka, po znižanih cenah.

Skupina MOL sicer na nekaterih svojih trgih (npr. na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, v Romuniji) že uporablja tudi različna orodja umetne inteligence, ki jim omogočajo natančno načrtovanje priprave svežih Fresh Corner izdelkov glede na trend nakupov na posameznem bencinskem servisu.

Zamrznjeni in predpečeni pekovski izdelki

V pekarskem sektorju opažamo prehod od tradicionalne peke na licu mesta v trgovinah k zamrznjenim predpečenim izdelkom oziroma modelu »odmrzni in postrezi«.

Zamrznjeno, predpečeno testo se iz centralnih pekarn pošilja v trgovine, kjer se speče po potrebi.

Postopek »odmrzni in postrezi« ohranja testo dlje časa sveže in kupcem omogoča, da dobijo topel, v pečici sveže pečen kruh.

Ta model trgovcem na drobno omogoča, da čez ves dan ponujajo bolj sveže pekovske izdelke.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi predpečen kruh, ki ga trgovine spečejo šele v prodajalni.

Ker lahko spečejo le toliko, kolikor prodajo, ta sistem zmanjšuje neprodane zaloge in preprečuje, da bi hlebi kruha in drugo pecivo končali med odpadki.

Zamrznjen, predpečen kruh in drugi pekovski izdelki z daljšim rokom trajanja tako pomagajo bolje uskladiti ponudbo s povpraševanjem.

Prevoz kruha in nadzor temperature

Od testa do police sta pri prevozu kruha in pekovskih izdelkov v trgovine najpomembnejša hitrost in učinkovitost.

Hitra distribucija temelji na transportu z nadzorovano temperaturo in sistemih just-in-time, ki zagotavljajo, da svež kruh in pecivo prispejo v trgovine v nekaj urah po peki.

Ko so izdelki pečeni, se morajo pravilno ohladiti, da se prepreči nabiranje vlage.

Svež kruh potrebuje skrbno regulirano in prezračevano okolje, da skorja ostane hrustljava, notranjost pa mehka.

Nasprotno pa je zamrznjeno testo ali zamrznjeni pekovski izdelki treba hraniti pri zelo nizkih temperaturah, običajno -23 °C, včasih celo do -30 °C.

V vseh primerih mora embalaža prenesti drastična temperaturna nihanja in pomagati ohranjati hladno verigo, da se podaljša rok trajanja pekovskih izdelkov.

Vloga embalaže pri daljšem roku trajanja

Prilagojen zaboj za kruh je optimalna rešitev za prevoz zamrznjenih, svežih in predpečenih pekovskih izdelkov.

Na primer, embalaža, ki omogoča boljši pretok zraka, je ključ do hitrega zamrzovanja in rezultat je okusnejši kruh in pecivo z daljšim rokom trajanja.

Počasnejše zamrzovanje povzroča večje ledene kristale, zato bo hitreje zamrznjeno testo prineslo pekovske izdelke višje kakovosti.

Da bi zmanjšale embalažni odpad, se številne pekarne odmikajo od tradicionalne toge sekundarne embalaže in posod za enkratno uporabo ter prehajajo na večkrat uporabne, zložljive posode.

Te zmanjšujejo količino trdnih embalažnih odpadkov in optimizirajo prevoz.

Lahke zasnove, ki prihranijo prostor, bistveno znižujejo stroške prevoza in izboljšujejo učinkovitost.

Večkrat uporabni zaboji za pekovske izdelke

Od hrustljavih hlebcev in nežnega peciva do zamrznjenega testa in pakiranih žemljic - Rye vsako serijo obravnava skrbno in dosledno.

Rojen v IFCO inovacijskih laboratorijih je bil družina Brown Lift Lock zasnovana posebej za pekarski sektor.

Trdni, zložljivi in preklopni, ti večkrat uporabni embalažni kontejnerji so izvorni »delovni konji« za današnje najučinkovitejše pekarske oskrbovalne verige.

Zasnovan za delo pri vročini in mrazu, Rye brezhibno deluje pri pasterizaciji do 130°C in v zamrznjenem skladiščenju do -28°C - brez težav.

Združuje preizkušen design s sodobno tehnologijo ter zagotavlja higieno, svežino in trajnost v vsakem koraku oskrbovalne verige pekovskih izdelkov.

Dobro zasnovan zaboj mora biti robusten, obenem pa se mora, ko je prazen, zložiti povsem plosko in tako sprostiti dragocen skladiščni prostor.

Poleg tega se Rye, za razliko od tradicionalnih togih zabojev, zloži povsem plosko in tako sprosti dragocen skladiščni prostor.

Zato svoj čas in talno površino izkoristite bolje, mi pa bomo poskrbeli, da bodo zaboji krožili za vas.

Vsi IFCO večkrat uporabni zaboji, vključno z Rye, so del IFCO SmartCycle - našega poslovnega modela deli, ponovno uporabi in recikliraj.

V celotnem življenjskem ciklu IFCO RPC ustvarijo do 62 % manj CO₂ in do 96 % manj trdnih odpadkov kot embalaža za enkratno uporabo.

Poleg tega porabijo do 64 % manj energije in do 80 % manj vode.

Izdelani so iz visokokakovostnega materiala in so 100 % neskončno reciklabilni.

Higiena embalaže in varnost hrane

Pekarska industrija dosega zelo dobre rezultate na področju varnosti hrane, predvsem zaradi peke pri visokih temperaturah, ki odstrani patogene, kot je Salmonella.

Obstaja pa eno tveganje za varnost hrane, ki je pogosto spregledano - higienska ustreznost zabojev za kruh.

Mokro čiščenje zabojev v proizvodnih prostorih lahko ustvari pogoje, v katerih lahko Salmonella po peki ponovno uspeva.

Zato se številne industrijske pekarne za ohranjanje higiene zanašajo na suho čiščenje.

Zaboji lahko med prevozom med pekarnami in trgovci na drobno poberejo različna onesnaženja.

Ker suho čiščenje ne zagotavlja razkuževanja do ravni, varne za stik z živili, je ključnega pomena, da se zaboji ustrezno očistijo in razkužijo zunaj proizvodnega obrata, preden se ponovno vključijo v pekarsko oskrbovalno verigo.

Alergeni in sledljivost

Pekovski izdelki pogosto vsebujejo alergene, kot so pšenica, mleko, jajca, soja, arašidi, oreščki in sezam.

Te sestavine lahko pri občutljivih posameznikih sprožijo alergijske reakcije.

Poleg tega je industrija pod vse večjim regulativnim pritiskom, da na embalaži zagotovi jasne in za potrošnike ključne informacije ter pregledno označi prisotne alergene.

Vsaka embalaža, ki izboljšuje sledljivost, lahko dodatno prispeva k varnosti hrane za ljudi z alergijami.

Pametnejši zaboj za kruh, ki se uporablja kot sekundarna embalaža, bi moral biti opremljen s preverjenimi sistemi za sledenje.

Kako pekarne zmanjšujejo vračila in odpad

Priporočljiv rok uporabe, ki ga zapišemo na vsak izdelek, določimo na podlagi organoleptičnega in mikrobiološkega testiranja izdelkov, ki ga izvajamo po zakonsko določenih smernicah.

Zaradi zagotavljanja večje varnosti potrošnikov in zagotavljanja neoporečnosti živil, smo pri določanju konservativni.

Živilo je torej za uporabo povsem ustrezno tudi nekaj dni po preteku navedenega roka uporabe.

V pekarni Spar posebno pozornost posvečamo razvoju izdelkov za dopeko.

Redno spremljanje prodaje omogoča optimalno naročanje in s tem minimalna vračila.

Pri dnevno svežem kruhu uporabljamo izključno vračljivo pralno embalažo.

Podoben sistem uvajamo tudi pri slaščicah, saj nevračljivi kartonski platoji predstavljajo veliko stroškovno in okoljsko obremenitev.

Na nekaterih programih testiramo uporabo biorazgradljivih embalažnih materialov.

Pri Mlinarju imamo le dopeke.

Vso hrano, ki ostane v pekarnah, dostavimo v matično firmo.

Nadzor kakovosti v pekarnah

V podjetju se ravnamo po sistemu HACCP, ki zagotavlja visoko raven kvalitete živil in posledično zmanjša oziroma izniči tveganja nevarnosti za človekovo zdravje.

V našem podjetju imamo že vrsto let enega najzahtevnejših standardov za varno hrano IFS (International food standard).

Ta standard je sicer zelo zahteven, a te nauči, kako varno in pravilno delati in kako pravilno odreagirati, če pride do kakšne težave.

Imamo lastno HACCP ekipo, ki skrbi za higieno in kontrolo kakovosti izdelkov.

Vsakodnevno izvajamo senzorična ocenjevanja, kjer pregledamo ustreznost izdelkov.

Redno izvajamo sanitarne preglede in vzorčimo izdelke pri pooblaščenih inštitucijah.

Poleg odgovornosti, ki jo v Mlinotestu čutimo do potrošnika in zato spoštujemo vsa kakovostna in varnostna pravila, ki v branži veljajo, seveda sledimo tudi sodobnim standardom.

Tako stalno izboljšujemo svojo kakovost na vseh nivojih delovanja našega podjetja.

Da je temu tako, dokazuje tudi redno certificiran in presojan sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in še posebej IFS certifikat.

Presoje izvajajo tudi posamezni kupci.

Menim, da se po pekarnah izvaja premajhna dnevna kontrola.

Praktični načini za manj zavržene hrane doma

Statistični podatki kažejo, da največ odpadne hrane v Sloveniji pridelamo gospodinjstva.

Lani smo tako denimo kar 47 % od dobrih 150 tisoč ton vse hrane, ki je pristala v smeteh, zavrgli v domačih kuhinjah.

To je sicer 12 % manj kot leto poprej, a glede na to, da vse več ljudi živi pod pragom revščine, še vedno mnogo preveč.

Prav zato je smiselno, da redno pregledujemo in čistimo hladilnik ter kuhinjske police, na katerih imamo shranjeno hrano.

Če vemo, da kupljenih živil ne bomo potrebovali takoj, raje izberimo take z daljšim datumom uporabe.

Izdelke, ki jim prej poteče rok uporabnosti, je vedno pametno shraniti v ospredje, da nam padejo v oči vsakokrat, ko odpremo vrata hladilnika ali kuhinjske omare.

Pametno je preprečevati nastanek zavržene hrane že pri nakupu.

Tako denimo pogosto še vedno nakupujemo na zalogo, namesto da bi pregledali, česa nam dejansko zmanjkuje in si pripravili nakupovalni seznam.

Poleg tega se po nakupih še vedno pogosto odpravimo lačni in ker so lačne tudi oči, domov prinesemo preveč hrane.

S tem sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi teh živil postavili na polico in jih z naslednjimi nakupi potisnili v ozadje, kjer ostanejo osamljena in pozabljena.

Pravilno shranjevanje drugih živil

Če sadja ne hranite v hladilniku, glejte, da bo čim dlje od sončne svetlobe.

Najbolje je, da ostane v papirnati vrečki nekje na hladnem in temnem, tako bo najdlje ostalo sveže.

Suhomesnati izdelki, če so dobro osušeni, lahko zelo dolgo trajajo.

Če jih boste vakuumsko zapakirali, bodo ostali sveži dlje časa.

Za jajca pravijo, da bodo uporabna dlje časa, če jih boste premazali z voskom, saj tako zrak ne bo mogel prodirati skozi pore jajčne lupine.

Kar ostane od kosila, pogosto prekrijemo z alu- ali prozorno folijo.

Raje uporabite pokrove loncev ali krožnike na posodah.

Ostanke lahko daste tudi v ponovno uporabne posode, najbolje steklene.

In še nekaj: alu-folija je na splošno problematična, saj je njena proizvodnja energetsko zelo potratna, pri stiku z bolj slanimi ali kislimi živili pa lahko aluminij preide v hrano.

Gobe morajo dihati.

Šampinjoni imajo radi svež zrak in hlad.

Papir omogoča prezračevanje in vpija vlago.

Plastična embalaža iz trgovine pa zadržuje kondenzacijo.

Gobe hitreje postanejo mokre in splesnijo.

Pri redkvicah, korenju in rdeči pesi je pomembno, da zelenje odstranite takoj po nakupu.

S tem preprečite, da bi listi iz korenovk črpali vodo in jih izsušili.

Paradižniki v hladilniku izgubijo aromo.

Najbolje jim je v shrambi ali na kuhinjskem pultu, dokler ni prevroče.

Enako velja za jajčevce, kumare, papriko in bučke - raje hladni prostori, ne pa nujno hladilnik.

Citrusi, kot so pomaranče, mandarine in limone, se dobro obnesejo v nekoliko toplejših prostorih.

V hladilniku hitro izgubljajo kvaliteto.

Podatki o uporabnosti izbranih živil

V nadaljevanju najdete podatke, koliko časa po poteku navedenega roka načeloma lahko še uporabite živila, seveda pa jih pred uporabo obvezno preverite.

Navedeni časovni okviri ne nadomeščajo pregleda živila. Pri pekovskih izdelkih je odločilna predvsem prisotnost plesni, način shranjevanja in stanje embalaže.

tags: #pekovski #izdelki #z #daljsim #rokom #uporabe