V Sloveniji za pusta pojemo več kot 10 milijonov krofov. Ta številka pokaže, kako priljubljena je ta sladica. V zadnjih letih krofi postajajo svečeni domačih sladic. Njihova popularnost se razširja preko pustnega časa.
Pustni krofi so priljubljena poslastica, ki jih že stoletja pripravljamo v času pusta. Prve omembe krofov segajo v leto 1486 v nemški kuharici Kuchenmeisterei. Po Evropi so se razširili v 18. Pustni čas v Sloveniji začne na debeli četrtek. Pustni krofi so del naše tradicije več stoletij. Povezani so z pustovanjem in karnevali. Danes jih lahko najdete skozi celo leto.
Kako morajo biti videti popolni pustni krofi
Pustni krofi z lepimi "kranceljni" oziroma venčki ter z mehkim in prožnim testom, ki se kar stopi v ustih, so zagotovo sanje vsake gospodinje. A žal je tako, da se kaj hitro pripeti, da krofi nimajo lepih venčkov, testo je trdo in suho, v notranjosti pa so velike luknje. Priprava namreč ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled.
Da bodo letos tudi vaši krofi taki, kot morajo biti, smo za vas zbrali nekaj nepogrešljivih trikov in nasvetov, ki jih morate pri pripravi obvezno upoštevati. Potrpežljivost in natančnost so ključne pri pripravi krofov. Z vsakim poskusom se učim in izboljšujem svoje veščine.
Sestavine za kvašeno testo
Za odlične krofi je potrebno kvašeno testo. To naredimo iz moke, mleka, kvasa, jajc, sladkorja in masla. Najprej potrebujemo kvašeno testo. Izberemo pravilno moko, ker vpliva na okus in teksturo. Maslo je še ena ključna sestavina. Domača jajca in mleko dodajo še več okusa. Sladilo je sladkor, lahko pa dodamo še sol.
- 1 kg namenske moke za krofe
- 6 rumenjakov
- 1,5 kocke svežega kvasa (cca. 60 g)
- 0,5 l toplega mleka
- 1 vanilijev sladkor (z delci vanilije - bourbon vanilija od dr. Oetker)
- pol žličke soli
- 4 žlice sladkorja (70-100 g)
- 1/2 soka iztisnjene limone
- naribana lupinica 1/2 limone
- 1 dcl olja
- 0,5 dcl ruma
V testu mora biti nekaj maščobe vendar ne preveč, da krofi niso preveč mastni (na en kilogram moke računamo od 80 do 100 g maščobe). Dodatek maščobe (masla, olja ali margarine) obogati in hkrati tudi izboljša okus krofov. Maščobo vedno stopimo, nekoliko ohladimo in dodamo, ko imamo že grobo zgneteno testo.
V testo navadno dodamo tudi jajca. Večinoma uporabljamo samo rumenjake, saj beljaki testo izsušijo in zgostijo. Na en kilogram moke lahko dodamo od štiri do osem rumenjakov.
Testo obvezno sladkamo in solimo. Dodatek soli v moki izboljša lepek in ta pri gnetenju testa vpije več tekočine. Seveda pa moramo biti pri dodajanju sladkorja in soli zmerni. Sladkor pri cvrtju hitro postane rjav, zato preveč sladki krofi niso lepe svetle barve, temveč na zunaj zelo temni. Na en kilogram moke dodamo od 80 do 100 g sladkorja in dober ščepec soli (največ eno majhno žličko).
Testo lahko odišavimo z rumom, cimetom, muškatnim oreščkom, vaniljevim sladkorjem, limoninim ali pomarančnim sokom, limonino ali pomarančno lupinico ter vaniljino aromo.
Priprava sestavin in prostora
Osnova je dobro kvašeno testo. Krofi so pripravljeni iz bogatega kvašenega testa, ki ne sme biti gosto in trdo kot za potico, temveč čim bolj mehko.
Vse sestavine in pripomočke (moka, jajca, sladkor, skleda ipd.) za pripravo kvašenega testa moramo najprej dobro segreti. Enako velja tudi za prostor, v katerem testo pripravljamo - prostor mora biti topel in brez prepiha, vendar ne preveč suh, saj se bo testo v zelo suhem prostoru preveč osušilo.
Testo: pomembno je, da je moka sobne temperature. Če je hladna, jo stresemo na pladenj in za ½ ure postavimo na radiator ali v rahlo ogreto pečico. Pomembno je, da je prostor ogret in da med pripravo krofov ne zračimo ali kako drugače ustvarjamo prepiha.
Vedno uporabimo dobro moko, ki jo na začetku priprave presejemo, da se naužije zraka, ki ga kvasovke potrebujejo za svoj razvoj. Pri izbiri moke si mnenja nasprotujejo. Nekateri priporočajo pšenično gladko, drugi ostro, tretji pa mešanico ostre in gladke moke.
Namesto gladke moke lahko uporabimo tudi pirino belo moko ali moko za kvašeno testo. Za brezglutenske krofi uporabljamo posebno brezglutensko mešanico moke. Lahko kombiniramo riževu, koruzno in tapiokino moko. Sam sem eksperimentiral in ugotovil, da je ključ v pravem razmerju sestavin.
Priprava kvasca
Kvasec lahko naredite posebej (v toplo mleko damo sladkor, nadrobimo kvas in po vrhu posipamo malo moke ter pustimo cca 5 minut).
Za testo: v skledo nasujemo moko in v sredini napravimo jamico. Vanjo nalijemo 1 dl mleka, nadrobimo kvas, žličko sladkorja, malo premešamo in pustimo stati 5 minut, da se kvasovke razmnožijo. Če uporabimo suh kvas, ga vmešamo direktno v moko in ne delamo kvasca.
Če ste pa leni in nočete umazati posode pa komot vse skupaj naredite v eni posodi. Tako sta počeli tudi moja babica, mama in tako delam tudi jaz. V posodo dam moko in na sredino naredim malo večjo luknjo, v katero dam sladkor in vlijem toplo mleko. V mleko nadrobim kvas in počakam, da se naredi kvasec.
Za vzhajanje testa najpogosteje uporabljamo kvas. Del kvasa po želji nadomestimo s pecilnim praškom - testo bo lepše vzhajalo, krofi pa bodo po peki tudi bolj prožni.
En suhi kvas je za pol kocke svežega. Torej 3 suhi namesto 1,5 kocke svežega. Pri suhem kvasu lahko čas vzhajanja traja nekoliko dlje kot pri svežem kvasu.
Gnetenje mehkega testa
Nato v jamico dodamo preostali sladkor, mleko, rumenjake, limonino lupino, rum in sol. Vse zmešamo in gnetemo pol minute, nato dodamo maslo. Nadaujjemo z gnetenjem. Vgnetemo precej mehko testo.
Ob robu posode potem dam rumenjake, sol, vanilijev sladkor, limonino lupinico, rum, sok limone, olje in vse skupaj z mešalnikom zgnetem testo. Če gnetete testo z rokami, gnetite nekje 10 minut, z mešalnikom par minut manj oz. dokler testo ne postane lepo gladko, svilnato in voljno.
Gnetemo ga res dolgo. Če to počnemo ročno, kar ½ ure, v mešalniku do 15 minut, če pa imamo res močan mešalnik, je dovolj 5 minut. Testo gnetite z električnim mešalnikom vsaj 10 do 15 minut, da postane voljno in se neha lepiti.
Testo obdelujemo počasi. Ko gnetete testo, ga morate malo dlje časa gnesti na nizki hitrosti. Na začetku izgleda, kot da je potrebno dodati še tekočine, potem je pa vedno bolj mehko.
Naj bo voljno, gladko, svetleče, kar je znak, da je dovolj zgneteno in je glutenska mreža ustvarjena. Kvašeno testo je pravilno zgneteno, ko se na površini tvorijo majhni mehurčki, ki potrjujejo, da smo v testo vtepli zadosti zraka.
Če testo postane lepljivo, dodam malo moke in ga nežno pregnetem. Pomembno je, da ne dodam preveč moke.
Seveda! Dodajanje rozin je odlična ideja. Nato jih nežno vmešam v testo pred oblikovanjem krofov.
Prvo vzhajanje testa
Dobro zgneteno testo položimo v pomokano skledo, prekrijemo s prtičem in postavimo na toplo mesto, kjer naj vzhaja 30 do 45 minut. Ko testo dvojno naraste in se površina začne razpirati, je testo dovolj vzhajalo.
Kroglice oblikujte z roko; če je testo preveč lepljivo, si dlani rahlo pomokajte. Pomembno je, da testo pustite vzhajati na toplem mestu brez prepiha.
Če nimamo dovolj toplega prostora postavimo v pečico in prižgemo lučko. Če je prostor prehladen, testo postavim v ogreto pečico.
Če želimo, da bo testo zelo rahlo in luknjičasto, ga lahko večkrat vzhajamo, med vzhajanjem pa ga tudi večkrat pregnetemo, saj s tem iz testa iztisnemo ogljikov dioksid.
Oblikovanje krofov
Pri pripravi pustnih krofov je oblikovanje zelo pomembno. Pomembno je, da so krofi enake velikosti. Za popolne krofe uporabljamo tehniko oblikovanja z rokami. Vsak kos testa nežno oblikujemo v kroglo.
Imamo 2. Načina:
Oblikovanje kroglic z rokami
Testo zvrnemo na pomokano površino in ga razdelimo na 90 g težke kose. Ko jih razdelimo vse, jih oblikujemo v kroglice.
Če želimo narediti srednje velike krofe, naj koščki tehtajo med 5 in 7 dekagramov. Idealna teža posameznega krofa je med 70 in 80 gramov. Testo razdelimo nekje na 16-18 delov, iz katerih oblikujemo kroglice.
Najprej med rokami, nato pa ob nepomokano desko, da se ustvarja trenje. Dlan, na kateri je testo naj bo ravna, druga pa upognjena, kod bi želeli skriti testo. S kroženjem upognjene dlani in rahlim pritiskom ustvarjamo kroglo.
Če je testo pregosto, se težje oblikuje. Če nam ne uspe takoj oblikovati lepih krogel, pokrijemo in pustimo 10 minut. Kroglice odlagamo na pomokano krpo, jih pokrijemo in pustimo približno 30 minut, da lepo vzhajajo.
Če jih oblikujemo ročno jih na deski tudi rahlo prtisnemo z dlanjo, da se sploščijo.
Razvaljanje in izrezovanje
Vzhajano testo na dobro pomokani delovni površini razvaljamo za palec debelo. Iz razvaljanega testa nato s pomočjo okroglega modela za krofe izrežemo krogce, ki jih zložimo na pomokan prt dva prsta narazen in pustimo, da vzhajajo 15 minut.
Začnemo z razvaljanjem testa na debelino približno 1 cm. Nato s kozarcem ali modelčkom izrežem kroge premera okoli 7 cm.
Lahko pa tudi le rahlo pregnetemo, počakamo 10 minut in razvaljamo za dober prst debelo in z obodcem za krofe, premera 6 cm, izrežemo krofe. Pomembno je, da ne razvaljamo niti pretanko niti predebelo. Če bodo pretanki, ne bodo imeli venca, predebeli pa bodo neestetski in se lahko celo prekucnejo.
Če boste krofe izrezovali bodo vsi enake velikosti, lepo okrogli, vendar boste imeli več dela z valjanjem in ponovnim gnetenjem. Jaz uberem hitrejšo pot in oblikujem kroglice kar z rokami.
Drugo vzhajanje
Po izrezu krofi jih pokrijemo s čisto kuhinjsko krpo. Pustimo jih vzhajati še 30 minut. Pazimo, da krofi niso preblizu skupaj.
Polagamo jih na ogreto pomokano desko ali še bolje, rjuho preganemo na četrtino in položimo na pult ali desko; polovico enakomerno pomokamo, drugo polovico uporabimo za prekrivalo. Krofe sproti pokrivamo s prtičem.
Vzhajajo naj 30 - 40 minut, vzhajani so, ko s prstom pritisnemo na sredino krofa in se testo ne vrne popolnoma v prejšnji položaj.
Ali so dovolj vzhajani, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v sredino krofa. Če se naredi jamica, ki nato hitro izgine, so krofi dovolj vzhajani.
Kroglice naj bodo enkrat večje, kot so bile pred vzhajanjem. Ko bodo lahki kot pena, so dovolj vzhajani. Vzhajana kroglicamje lahka. Zelo.
Če so krofi že preveč vzhajani, jih pred cvrtjem prestavite na hladno, da ustavite delovanje kvasa.
Jaz jih vmes 2x nežno obrnem. Prvič zato, da vzhajajo tudi na drugi strani, drugič zato, ker je tista prva vzhajana stran vedno lepša. Med vzhajanjem jih lahko obrnite, saj tako vzhajajo na obeh straneh.
Priprava olja za cvrtje
Krofe cvremo v veliki količini maščobe. Najbolje je, da uporabimo kakovostno olje, namenjeno cvrtju, ali olje, ki dobro prenaša visoke temperature.
Za cvrenje uporabljamo posebej za to namenjena olja ali pa strjene maščobe kot brezvonjavo kokosovo ali palmino maščobo. Pri svinjski masti je zaradi okusa dobro, če jo mešamo z oljem.
V večji oz. bolje rečeno širši posodi si pripravimo olje. Olja v posodi naj bo za kakšne 3 prste višine, da se ne dotikajo dna, ampak plavajo. Širša je posoda, več olja boste potrebovali.
Najprimernejša temperatura olja za peko krofov je 170 stopinj. Pravilna temperatura olja je med 170°C in 180°C. Temperatura maščobe za cvrenje krofov naj se giblje med 160 in 170 °C.
Pri različnih velikostih krofov in različnih načinih priprave se lahko uporablja nekoliko drugačna temperatura, vendar mora cvrenje potekati počasi. Krofe cvremo res počasi, sicer bodo zunaj temno rjavi, znotraj pa surovi.
Če je prehladno, bodo vpili preveč maščobe. Če bo temperatura prenizka, bodo vpili preveč maščobe in se bodo preveč potopili v olje. Da bi preprečili vpijanje preveč maščobe, je olje dovolj vroče (170-180°C).
V prevroči maščobi se testo prismodi, v premalo vroči maščobi pa testo vpije preveč maščobe. Če so krofi zunaj zažgani, znotraj pa še surovi, je temperatura olja previsoka. Olje mora le rahlo cvrčati, da se sredica enakomerno prepeče.
Kako preveriti temperaturo olja brez termometra
Če nimamo kuhinjskega termometra, si lahko pomagamo tako, da v vroče olje potopimo ročaj lesene kuhalnice. Če se okoli njega pojavijo drobni mehurčki, je olje dovolj vroče.
Predlog a: v olje namočite leseno palčko. Če se delajo rahlo mehurčki je olje pripravljeno, če mehurčki objamejo palčko kot na sliki, je prevroče.
Predlog b za tiste, ki imate indukcijski štedilnik in jakost od 1-9: krofe pecite na jakosti 3.
Andreja, jaz olje najprej segrejem, potem pa znižam temperaturo. Recimo, ko segrevam olje dam na 5 (da ne traja ravno celo večnost) in potem zmanjšam na 3, enega izvenserijskega žrtvujem, da preverim temperaturo in potem pečem na 3 vse do zadnjega krofa.
Ne vem pa, če so jakosti pečic vse enake. Zato raje enega žrtvujte. V segreto olje najprej položimo en krof, da preverimo, če je testo dosti vzhajalo in če je olje dovolj segreto.
Olje se vedno segreva zelooooo počasi. Ker ko ga vi ogrejete na 170, in če še vedno kurite in ne znižate ognja, je naekrat 190 stopinj, ker se olje potem zelo hitro segreje in vedno bolj postaja vroče, četudi ga skoz imate na istem ognju (4 ali 5 na indukciji).
Vsako naslednjo rundo je skoraj treba znižati ogenj, ker se olje vedno bolj pregreva. Neja, proti koncu se olje že precej pregreje. Zmanjšaj temperaturo ognja.
Pravilno cvrtje za lep venček
Če hočemo, da so krofi lepo okrogli, odlagamo krofe z zgornjim vzhajanim delom navzdol. Vzhajane krofe polagamo v maščobo obrnjene, tako da zgornjo stran krofa položimo v olje in pokrito cvremo 3 minute, obrnemo in nepokrito cvremo še 3 minute.
Krofe v vroče olje vedno položimo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvrtjem vzhaja tudi spodnja stran. Tako bodo imeli krofi lepe venčke.
V posodo damo le toliko krofov, da le-ti prosto plavajo v olju. Posoda mora biti dovolj široka, da prosto plavajo. Sicer spet trpita oblika in venček. Krofi se bodo še povečali.
Posodo obvezno pokrijemo in pustimo, da se ocvrejo na spodnji strani nekje 3 minute. Prva polovica cvrtja poteka v zaprti posodi, ko pa krofe obrnemo, s cvrtjem nadaljujemo v odprti posodi.
Krofe nato hitro obrnemo in jih ocvremo še na drugi strani. Posode več ne pokrivamo. Krofe na vsaki strani cvremo tako dolgo, da se lepo zlato rjavo obarvajo.
Čas cvrenja je odvisen od velikosti krofa. Krofe cvrem nekaj minut na vsaki strani. Pri srednje velikih krofih traja cvrtje približno 3 minute na vsaki strani, vendar se ne držite štoparice, če barva pokaže, da so pripravljeni prej ali pozneje.
Vmes malo pokukajte pod pokrovko, če niso krofi na spodnji strani že preveč rjavi postali. Ampak krofi se res naj počasi pečejo, da bodo imeli čas narasti.
Krofe bomo najlažje obrnili z dvema lesenima palčkama. Potrebno jih je hitro in previdno obniti - jaz uporabim za to kitajske palčke.
Če nimajo obroča, so pomembne 4 stvari: da so krofi dovolj vzhajani, da nimamo prevročega olja, temveč se krofi pečejo počasi, ko jih damo pečt, takoj pokrijemo posodo s pokrovko, da se krofi na toplem lepo dvignejo, in da jih hitro in previdno obrnemo.
Odcejanje ocvrtih krofov
Ocvrte krofe s penavko poberemo iz olja in odložimo na papirnate brisače, ki bodo vpile odvečno olje.
Ocvrte krofe s penovko poberemo ven in jih damo najprej na rešetko, da se odvečno olje odcedi, nato pa še na pladenj obložen s prtičkom, ki dodatno popivna preostanek olja.
Ocvrte krofe polagamo na papirnat prtič, da se maščoba odcedi. Če krofov nismo odcedili na rešetki, ampak smo jih odložili direkt na prtiček, od koder olje ni moglo odteči, so lahko bolj mastni.
Polnjenje z marmelado
Ko so pustni krofi ocvrti, je čas za polnjenje in dekoracijo. Tradicionalno se krofi polnijo z marelično marmelado.
Marelična marmelada je tradicionalno polnilo. Pri polnjenju uporabite približno 200 g marmelade na recept. V vsak krof vbrizgajte 20-50 g nadeva. To je približno 1-2 žlice.
Še tople krofe z brizgo z dolgim tankim tulcem napolnimo z izbranim polnilom. Še tople krofe nabrizgamo z marmelado.
Pravi pustni krofi so vedno nadevani z marelično marmelado. Kakovost marmelade je izjemno pomembna, zato vsaj tokrat izberimo marmelado brez arom; tako, ki vsebuje vsaj ½ sadja. Najboljša je marelična, lahko pa izberemo češpljevo ali brusnično.
Druge možnosti za nadev in dekoracijo
Poleg klasičnih krofov z marmelado so priljubljene tudi druge različice. Nekateri se navdušujejo nad vaniljevo ali čokoladno kremo. V zadnjem času so postali popularni tudi krofi s slanim nadevom, kot je sir ali pršut.
Za vaniljevo kremo: potrebujemo 2 dl mleka, 1 dl sladke smetane, 2 žlici sladkorja, 1 jajce, 2 žlici jedilnega škroba in 1 vaniljev sladkor. Mleko zavremo, smetano pa zmešamo z ostalimi sestavinami in zakuhamo v vrelo mleko. Ko se zmes zgosti, jo odstavimo in ohladimo.
Za čokoladno kremo: omenjeni zmesi dodamo 2 vrstici jedilne čokolade ali uporabimo kupljeno lešnikovo čokoladno kremo, jo zmešamo z malce sladke smetane in nadevamo.
Če ste tako kot mi ljubitelji praznih krofov, jih pač pustite prazne. Po polnjenju krofe okrasite. Najpogostejša dekoracija je posip s sladkorjem v prahu.
Mleti sladkor je klasika. Če imamo kavni mlinček, mleti sladkor pripravimo zelo na hitro, uporabimo lahko tudi rjav sladkor. Kupljen mleti sladkor vsebuje tudi jedilni škrob proti strjevanju v grudice.
Druga možnost je čokoladni preliv iz staljenega čokoladnega preliva za piko na i pa posujemo površino s kokosovimi kosmiči oziroma moko.
Po nestrjenem čokoladnem oblivu lahko posujemo sesekljane in opražene lešnike, pisane sladkorne ali čokoladne mrvice, neslane oluščene sesekljane pistacije, sesekljan kandiran ingver, tropsko sadje itd.
Mini krofi in posebne oblike
Pri mini krofih je sistem enak. Izrežete edino manjše krofke, recimo 5 cm premera in 1-2 cm višine. Cvrete posledično manj časa oz. nekje do 2 minuti.
Pri mini krofkih bi jaz testo razvaljala in krofe izrezala in ne oblikovala kroglice, ker so vseeno lepše potem videti oz. enaki.
Jaz delam res majhne krofke po enakem postopku kot je tukaj napisano. Ko je testo pripravljeno ga z zlico jemljem ven in pregnetem v majhno kroglico. Kroglica pred vzhajanjem je velika za oreh. Tak krofek ima cca 40g po cvrtju.
Če želite krepičiti tradicionalno sladico, lahko eksperimentirate z oblikami. Lahko oblikujete srčke, zvezde ali mini krofe.
Pogoste težave pri pripravi
Zakaj krofi ne vzhajajo?
Najpogostejša težava je, da kvašeno testo ne vzhaja pravilno. Če krofi ne vzhajajo, je lahko več razlogov. Najpogosteje je problem v kvasu.
Če je prostor prehladen, testo postavim v ogreto pečico. Pomembno je, da testo pustite vzhajati na toplem mestu brez prepiha.
Odvisno od kvasa, ki ste ga uporabili, še bolj pa od toplote prostora. Bolj je toplo, hitreje vzhajajo. Ampak boljše je, če počasneje vzhajajo. Ko bodo lahki kot pena, so dovolj vzhajani.
Zakaj so krofi trdi ali suhi?
Krofi so pripravljeni iz bogatega kvašenega testa, ki ne sme biti gosto in trdo kot za potico, temveč čim bolj mehko.
Če je testo suho, slabo se je sprijelo skupaj, moka se sploh ni dala vsa vgnetit v testo. Testo res ne pride suho, mogoče ste kaj izpustili ali napačno stehtali.
Na začetku izgleda, kot da je potrebno dodati še tekočine, potem je pa vedno bolj mehko. Testo morate malo dlje časa gnesti na nizki hitrosti.
Zakaj so krofi premastni?
- Premrzlo olje in jih predolgo cvremo.
- Če bo temperatura prenizka, bodo vpili preveč maščobe in se bodo preveč potopili v olje.
- Krofov nismo odcedili na rešetki, ampak smo jih odložili direkt na prtiček, od koder olje ni moglo odteči.
Zakaj so krofi pretemni ali zažgani?
- Prevroče olje.
- Krofe pečemo počasi nekje na 1/3 temperature oz. jakosti štedilnika.
- Olje se proti koncu cvrtja pregreje, zato zmanjšamo temperaturo ognja.
Če prehitro rjavi, se temperatura zniža. Krofe morate počasi, vsaj 15 minut ogrevati olje. Tam med 163 do 170 stopinj, odvisno od recepta.
Zakaj se v krofu naredi velika luknja?
- Preveč vzhajani ali prehitro vzhajani.
- Kombinacija kvasa in limoninega soka prav tako naredi svoje.
- Votli so največkrat krofi, ki jih izrezujemo oz. razvaljamo.
- Tisti, ko jih oblikujemo direkt kroglice niso nikoli votli.
Velike luknje so najpogosteje posledica prevelikega vnosa zraka pri stepanju na roke ali premraženih sestavin.
Zakaj krofi nimajo lepega venčka?
Venčki običajno manjkajo, če testo ni dovolj vzhajalo, če je bilo olje prevroče ali če posoda med prvo polovico peke ni bila pokrita.
Če nimajo kranceljnov, oz. so jih imeli tisti zadnji ... premalo vzhajane kroglice. Vzhajajte jih do dvojnega volumna. Ko vzhajano kroglico obrneš na dlan, mora biti lahka kot balonček. In takrat jo daš v ogreto olje.
Zakaj krofi niso dovolj debeli?
- Med vzhajanjem jih obrnite.
- Preveč ste jih sploščili z rokami.
- Niste pokrili s pokrovko posode, ko ste jih dali v olje.
- Prevroče olje, zaradi česar so se prehitro cvrli in se niso imeli časa "napihniti".
- Pretanko ste jih razvaljali.
Olje, cvrtje in različne posode
Uporablja se olje za cvrtje, ki prenese višje temperature in je zato bolj varno za naš organizem.
Seveda spečem vse krofe v istem olju. Menjavanje olja bi pomenilo tja metanje denarja in igranja s hrano. Uporabi se olje za cvrtje, ki prenese višje temperature in je zato bolj varno za naš organizem.
Da ne govorim o ponovnem ogrevanju olja, ki mora biti počasno, in s tem, daljšem času peke - kar med drugim tudi pomeni, da bi bili zadnji krofi prevzhajani.
Pri cvrtju v fritezi je treba upoštevati, da prikazane stopinje morda niso enake dejanski temperaturi olja. Oh, po testiranju raznih fritez sem ugotovila, da tiste stopinje niti slučajno ne štimajo.
Različice testa
Del kvasa po želji nadomestimo s pecilnim praškom - testo bo lepše vzhajalo, krofi pa bodo po peki tudi bolj prožni.
Krofe za spremembo poskušamo preleviti v bolj zdrave. Brez jajc, s polnozrnato moko. Pri tem se najbolje obnese kamutova, saj je žito zlate barve in so tudi polnozrnati krofi svetli.
Seveda lahko uporabite suhi kvas, če nimate svežega. Za brezglutenske krofi uporabljamo posebno brezglutensko mešanico moke. Lahko kombiniramo riževu, koruzno in tapiokino moko.
Veganska različica zahteva prilagoditev jajc in mleka. Karkoli probam brez jajc in z rastlinskim mlekom (sojinim) je po okusu super.
Res super recept. Sama sem uporabila dve vrečki suhega kvasa, pomarančo namesto limone ter smetanov liker namesto ruma. Treba je improvizirat, ko nimaš vseh sestavin.
Koliko testa pripraviti
Če jedcev ni veliko, je morda bolje, da količine prepolovimo. Klara, jaz sem jih delala iz polovičnih količin - 14 ravno prav velikih krofov je nastalo.
Pri receptu z enim kilogramom moke testo razdelimo nekje na 16-18 delov. Pri polovični količini je nastalo 14 ravno prav velikih krofov, odvisno od teže in velikosti kroglic.
Shranjevanje in pogrevanje
Sveže krofe najbolje porabimo v istem dnevu. Najslajši so sveži krofi. Seveda pa jih naslednji dan lahko osvežimo.
Pečico ogrejemo na 100° C, krofe zavijemo v peki papir ali jih položimo v ognjevarno posodo s pokrovom in segrevamo 5 do 10 minut.
Zamrznjene krofe lahko ohranimo do 2 meseci. Po veliki noči jih lahko uživamo namočene v mleko ali kavo.
Praktični nasveti za zanesljiv rezultat
- Vse sestavine in pripomočke pred pripravo segrejte na sobno temperaturo.
- Moko presejte, da se naužije zraka.
- Pripravite mehko testo in ga gnetite dovolj dolgo.
- Testo pustite vzhajati v toplem prostoru brez prepiha.
- Kroglice oblikujte čim bolj gladko in jih tehtajte, da bodo enako velike.
- Krofe pokrijte in jih pustite vzhajati do dvojnega volumna.
- Temperaturo olja preverite s termometrom ali lesenim ročajem kuhalnice.
- V olje položite najprej en poskusni krof.
- Krofe cvrite počasi, v pokriti posodi na prvi strani in nepokriti na drugi.
- Po cvrtju jih najprej odcedite na rešetki, nato položite na papirnate brisače.
- Še tople krofe napolnite z marmelado in posujte s sladkorjem v prahu.
Večina, ki vas opisuje težave, jih imate predvsem zaradi neučakanosti. Lepo počasi! Počasi gnetite, počasi vzhajajte, dokler ne bodo kot balončki, počasi segrevajte olje, preverjajte, enega po enega ... in potem, ko vse štima, spečete.
Priprava pustnih krofov zahteva pozornost pri testu, vzhajanju, oblikovanju in cvrtju. Ko so ti koraki usklajeni, dobimo mehke, rahle in prožne krofe z zlato rjavo skorjico, značilnim venčkom ter izbranim nadevom.
