Krofi so značilna pustna sladica, a se z njimi radi sladkamo vse leto. Slovenijo v pustnem času preplavi vonj po pustnih dobrotah, med katerimi posebno mesto zavzemajo krofi.
Krofi so mehki, rahli in zlato ocvrti kvašeni obročki oziroma kroglice, tradicionalno napolnjeni z marmelado in posuti s sladkorjem v prahu. Znanstveni so tudi kot krofne v Sloveniji in na Hrvaškem, krafne v Srbiji ter pączki na Poljskem.
Izvor in tradicija slovenskih krofov
Koreni krofov segajo do cesarskega Dunaja, kjer jih je prva začela pripravljati dvorna kuharica Cecilija Krampf. Cecilijine kroglice so postopoma osvajale celotno monarhijo.
Recept je tako prišel tudi v Slovenijo, kjer so krofe pripravljali nekoliko drugače kot na Dunaju. Slovenski krofi so se od »cesarskih« razlikovali po načinu priprave, velikosti in nadevih.
Medtem ko so jih na Dunaju cvrli v topljenem maslu, so jih naši predniki cvrli na svinjski masti in pozneje na olju. Prvotni krofi so bili nepravilnih oblik z izrastki kot kremplji, od tod tudi njihovo poimenovanje. Imenovali so jih tudi fanclji.
Kurentovanje je čas, ko ljudje z veseljem posegajo po slastnih dobrotah, imenovanih krofi. Pustne prireditve in kurentovanje so odlična priložnost, da poskusimo te tradicionalne pustne krofe.
Zakaj so pri pripravi pomembni postopek, temperatura in potrpežljivost
»Mislim, da ni toliko skrivnost v sestavinah, kot v samem postopku,« pravi Sanja Sirk in pri tem poudari, da krofi rabijo potrpežljivost in nežno roko.
Pomembno je, da so vse sestavine ogrete na sobno temperaturo, v prostoru, kjer delamo krofe, pa naj tudi ne bo prepiha. »To so že naše babice govorile, da se bodo krofi prehladili, če velikokrat odpiramo vrata kuhinje in posledično ne bodo lepo vzhajali.«
Najboljša je namenska moka za krofe, ki jo dvakrat presejemo. Pri pripravi testa je pomembno, da ga dobro pregnetemo oziroma zmešamo, da postane gladko, mehko in prožno.
Recept za tradicionalne slovenske krofe
Sestavine za testo
- 250 g namenske moke za krofe
- 250 g ostre moke
- 2 vrečki suhega kvasa
- 5 rumenjakov
- 60 g sladkorja
- 1/2 žličke soli
- 2,5 dl mlačnega mleka
- 1/2 dl olja
- limonina lupinica
- 2 vrečki vanilin sladkorja
- 1 žlica ruma
- olje za cvrtje
Priprava kvasa in testa
Obe moki presejemo v skledo. Dodamo suhi kvas in premešamo.
Najprej pripravimo kvasec iz zdrobljenega kvasa, ki mu primešamo 1 žlico sladkorja, odvzeto od celotne količine sladkorja, in 2 žlici mleka ter potresemo z malo moke.
Moko damo v skledo, naredimo v sredini jamico in vlijemo vanjo kvasec. Pokrijemo ga s krpo in pustimo nekaj minut, da vzhaja.
Rumenjake, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo, da masa naraste in se podvoji. Počasi dodamo mlačno mleko, olje, limonino lupinico, sol in rum.
Posebej zmešamo mlačno mleko, stopljeno maslo, rumenjake, sladkor, sol, limonino lupino in rum ter prilijemo k testu.
Umesimo gladko testo in ga oblikujemo v kepo, ki jo položimo v posodo.
Testo pustimo vzhajati v toplem prostoru brez prepiha najmanj eno uro oziroma toliko časa, da se njegova prostornina poveča.
Pri različici, pri kateri testa ne vzhajamo v enem kosu, ga samo stresemo na pomokano desko in ga razdelimo na 60-gramske koščke, ki jih oblikujemo v lepe kroglice.
Oblikovanje krofov
Testo razdelimo na manjše dele. Kosi, težki približno 60 gramov, omogočijo, da so krofi enako veliki in da se pravilno spečejo.
Najprej jih dobro povaljamo med dlanmi, nato pa jih povaljamo še po pultu, da dobimo čim bolj gladko površino.
Pred oblikovanjem lahko testo raztegnemo tako, da ga povlečemo iz vseh štirih strani proti sredini, ga na sredini stisnemo in nato oblikujemo v kroglico.
Kroglice odlagamo na pomokan prt in pustimo med njimi nekaj centimetrov razmaka. Pokrijemo jih in pustimo vzhajati približno 45 minut do ene ure, odvisno od temperature v kuhinji.
Pri klasični različici testo razvaljamo na pomokani podlagi na približno 1,5 cm debeline in z okroglim obodom, premera približno 5-8 cm, izrežemo kroge.
Izrezane kroge pokrijemo s krpo in jih pustimo ponovno vzhajati najmanj pol ure.
Sladka akademija: Bavarski krofi s kremo in čokolado
Pravilno cvrtje krofov
V lonec ali posodo, v kateri bomo krofe cvrli, vlijemo olje, ki naj sega vsaj tri centimetre visoko.
V globok lonec dodamo približno 2,5 palca sončničnega ali repičnega olja.
Olje segrejemo na 160 stopinj Celzija. Pri drugi različici priprave je priporočena temperatura 150 stopinj, olje pa lahko vzdržujemo med 150 in 165 stopinjami.
Če je olje prevroče, se bo zunanja stran spekla prehitro, sredica pa bo ostala surova. Zato ves čas spremljamo temperaturo olja.
Če nimamo kuhinjskega termometra, si lahko pomagamo z ročajem lesene kuhalnice, ki ga potopimo v olje. Če se ob njem pojavijo drobni mehurčki, je temperatura prava za cvrenje.
Krofe na vroče olje položimo tako, da je zgornja, bolj vzhajana stran obrnjena navzdol in najprej pride v olje.
Pri eni različici posodo pokrijemo s pokrovom in krofe cvremo tri minute. Nato jih previdno obrnemo in cvremo še tri minute brez pokrova.
Pri drugi različici lonec pokrijemo za prvi dve minuti. Krofe nato obrnemo in jih cvremo še dve minuti, tokrat s pokrovom.
Razlika v času cvrtja je povezana z velikostjo krofov, temperaturo olja in načinom priprave, zato je pomembno, da so krofi zlato rjavi in da je sredica pečena.
Ocvrte krofe s penovko poberemo iz olja in jih odložimo na rešetko, da se odcedijo.
Lahko jih položimo tudi na papirnato brisačo, da odteče odvečno olje.
Nadev in posip
Ko se krofi nekoliko ohladijo, jih napolnimo z marelično marmelado. Za polnjenje uporabimo brizgo.
Krofe lahko napolnimo tudi z različnimi marmeladami, lešnikovim namazom ali drugim najljubšim sladkim nadevom.
Napolnjene krofe položimo na krožnik in jih posujemo s sladkorjem v prahu.
Različice in sodobni nadevi
Na izboru Ustvari svoj krof, ki ga je pripravila Turistično-gostinska zbornica Slovenije, je zmagal krof iz portoroške slaščičarne Cafe Central.
»Recept je hišni in po njem krofe izdelujemo že vrsto let. Z leti prilagajamo le velikost krofov, ki se seveda manjša. Nikoli pa nam ne zmanjka novih izzivov za pripravo nekoliko drugačnega krofa.«
Na ocenjevanje je prispelo 33 krofov, med njimi tudi krof, nadevan z oljčno marmelado oziroma žajbljevo karamelo.
Drugo mesto je osvojil krof iz Term Banovci, tretje mesto pa sta si delila pustna dobrota, ki so jo spekli v pekarski delavnici na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, in krof, ocvrt v Maxi Gourmet.
Na prvo tovrstno tekmovanje je prispelo 33 krofov iz vse Slovenije. Ponudniki so uporabili veliko domišljije in ustvarili različne krofe.
Krofe je ocenjevala tričlanska komisija pod vodstvom Tomaža Vozlja, predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije ter mednarodnega ocenjevalca svetovne kuharske zveze WACS.
Trojanski krofi
Če si želite okusiti najbolj znane slovenske krofe, zavijte na Trojane.
Nekdaj pomembna poštna postaja in vojaška postojanka Rimljanov ter furmanska postaja na »stari dunajski cesti« je danes pravo krofarsko »romarsko« središče.
Trojanske krofe so v gostilni Konšek s skoraj 170-letno tradicijo začeli cvreti v šestdesetih letih 20. stoletja.
Če so jih tedaj v enem dnevu ocvrli le nekaj deset, so te številke danes mnogo večje - med 2000 in 5000, ob pustu in drugih posebnih priložnostih pa celo več.
Preprostejša pustna sladica: ocvrte miške
Če se vam priprava pustnih krofov zdi prezapletena, se lahko lotite preprostejše poslastice za pustne dni - ocvrtih mišk.
Tako kot krofi so narejene iz kvašenega testa, ki so mu pogosto dodajali rozine in na drobno narezana jabolka.
Podobno kot nekdaj fanclji so tudi miške nepravilnih oblik, a kljub temu zelo okusne.
Sestavine za miške
- 300 g moke
- 15 g kvasa
- 30 g sladkorja
- 3 rumenjaki
- 60 g masla
- 150 ml mleka
- sol
- 30 g rozin
- olje ali mast za cvrtje
Priprava mišk
Zamesimo bolj mehko kvašeno testo, vanj vgnetemo rozine in pustimo, da vzhaja.
Z namaščeno žlico zajemamo testo in ga polagamo v vročo maščobo.
Miške cvremo, dokler ne dobijo lepe zlato rumene barve.