Žiga Špaget gre v širni svet je nenavadna tipna slikanica, ki jo je mogoče brati, si jo ogledovati, potipati in tudi poduhati. Namenjena je predvsem slepim in slabovidnim otrokom, obenem pa je tako na besedilni kot na likovni ravni dovršena, da je dobrodošla tudi polnočutnim otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju.
Posebna dragocenost tipanke je, da je namenjena tako slepim, slabovidnim, kot tudi videčim otrokom. Besedilo je tiskano v povečanih črkah in v braillovi pisavi. Tako knjiga otrokom ne nudi le celostnega estetskega užitka, ampak jih seznani tudi z brajico ter jih spodbuja k razmišljanju o vrstnikih s posebnimi potrebami.
Zgodba o špagetu, ki odide v svet
Duhovito besedilo govori o špagetu Žigu, ki pobegne iz lonca in se odpravi v svet. Na svoji poti sreča jabolko, ki je prepričano, da je špaget ogromen črv, ki ga bo pojedel.
Zgodba poteka linearno in je izčiščena na minimum, tudi zato, da bi bila lažje razumljiva. Kljub preprostosti pa je duhovita in bogato sporočilna. Njena posebnost je v tem, da otroka pritegne z nenavadnim glavnim junakom, igrivim zapletom in slikovitim jezikom.
Jezik je slikovit, bogat z dialogi in medmeti. Izrazne domislice, kot sta »jabolko se je skoraj popeškalo od strahu« in »Žigu popeclja v slovo«, ustvarjajo humoren ton ter otroku približajo zvočnost in igrivost jezika.
Tipna slikanica za slepe, slabovidne in videče otroke
Tipne slikanice so knjige, ki so prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Slepi otroci z njimi tipajo ilustracije, spoznavajo oblike in razvijajo predstave o predmetih, videči otroci pa se srečajo z braillovo pisavo.
Tipne slikanice so za slepe otroke izjemno pomembne, saj med drugim stimulirajo tip, pripravljajo jih na branje brajeve pisave in pomagajo razvijati jezik in besedišče.
Izkušnje kažejo, da so tipanke izjemnega pomena prav za vse otroke. Slepi tipajo ilustracije, videči pa se srečajo z braillovo pisavo in začnejo razmišljati o vrstnikih s posebnimi potrebami, kar razvija empatijo do »drugačnih«.
| Element knjige | Njegov pomen |
|---|---|
| Povečane črke | Prilagoditev besedila slabovidnim otrokom. |
| Braillova pisava | Srečanje z brajico in priprava na branje brajeve pisave. |
| Reliefna ilustracija | Tipanje podob in razvijanje tipnega zaznavanja. |
| Slikovit jezik | Razvijanje jezika in besedišča ter spodbujanje domišljije. |
Celosten estetski užitek
Tipna slikanica je zasnovana tako, da jo je mogoče doživljati na več načinov. Otrok jo lahko bere, si ogleduje ilustracije, jih tipa in tudi poduha. Zaradi povezovanja različnih čutov knjiga presega klasično branje in ponuja celosten estetski užitek.
Reliefna ilustracija omogoča, da slepi in slabovidni otroci zgodbo doživijo tudi prek dotika. Videči otroci pa lahko ob podobah spoznavajo braillovo pisavo in razmišljajo o tem, kako knjige doživljajo njihovi vrstniki.
Prav veččutnost je ena osrednjih vrednosti knjige. Besedilo, ilustracije, tipne površine, povečane črke in braillova pisava se povezujejo v enotno bralno izkušnjo.
Jezik, humor in sporočilnost
Čeprav je zgodba izčiščena na minimum, ni prazna ali poenostavljena. Njena sporočilnost izhaja iz nenavadne situacije, v kateri se špaget odpravi iz lonca v neznani svet, ter iz srečanja z jabolkom, ki ga zaradi videza napačno razume.
Duhovitost je zgrajena na otroku razumljivi zamenjavi: jabolko je prepričano, da je Žiga velikanski črv. Takšna predstava povzroči napetost, hkrati pa ustvarja komičen položaj, ki otroka spodbuja k sodelovanju pri razumevanju zgodbe.
Bogastvo dialogov in medmetov pripoved oživlja. Igrive besedne zveze, kot sta »jabolko se je skoraj popeškalo od strahu« in »Žigu popeclja v slovo«, poudarjajo zvočno plat jezika ter omogočajo doživeto glasno branje.
Vrednost knjige za zgodnje bralno obdobje
Slikanica je dobrodošla za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju. Jasna linearna zgodba je lažje razumljiva, kratko izčiščeno pripoved pa dopolnjujejo ilustracije, tipne prvine ter izrazit humor.
Knjiga otroka ne seznani le z brajico, ampak mu ponuja tudi estetsko in pripovedno izkušnjo. Ob branju lahko razvija jezik in besedišče, spoznava različne načine zapisovanja ter se prek zgodbe in tipne izkušnje približuje svetu slepih in slabovidnih otrok.
Tipanka je zato primerna tako za samostojno raziskovanje kot za skupno branje. Pri skupnem branju lahko odrasli otroka spodbudi k opazovanju, tipanju ilustracij, poslušanju besednih iger in pogovoru o tem, kako lahko isto knjigo doživljajo različni otroci.
Priznanje kakovosti
Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.
Celotna anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011.
Prelistajmo skupaj: 25 kakovostnih slikanic za otroke
Žiga Špaget v nadaljevanjih
Žiga Špaget se vrača. Potem ko je v prvi slikanici odšel v svet in bil v drugi za punce magnet, se tokrat odpravi na morje. Pravzaprav konča v morju, kjer ga spet čaka napeta dogodivščina.
Prva slikanica tako predstavlja Žigov odhod iz lonca v širni svet, poznejše zgodbe pa njegove dogodivščine širijo v nove situacije. Žiga ostaja junak, ki ga zaznamujejo gibanje, presenečenja in nenavadna srečanja.