Živa solata: kako raste in zakaj je posebna

Na slovenskih prodajnih policah se je pojavila solata, ki se od običajne glavnate ali rezane solate razlikuje po tem, da se prodaja s korenino vred. Imenuje se Živa, prideluje pa jo podjetje Panorganix oziroma Kmetijsko gospodarstvo Panorganic iz Ljutomera.

Živa solata je zanimiva zaradi svežine, lokalnega porekla, kratkih transportnih poti in načina pridelave, ki omogoča oskrbo slovenskega trga skozi vse leto. Solata in zelišča, ki so brezpesticidno pridelana, so vsak dan spakirana in še isti dan prepeljana v skladišča trgovin ter slovenskim potrošnikom na voljo 365 dni na leto.

Kaj pomeni izraz živa solata?

Izraz ne pomeni nič skrivnostnega. Pomeni predvsem to, da solata ob prodaji ni odrezana povsem pri dnu, ampak ostane povezana s koreninskim delom.

Na oddelkih s svežo zelenjavo se v nekaterih slovenskih trgovinah vse pogosteje pojavlja izdelek, ki na prvi pogled deluje nekoliko drugače od običajne glavnate ali rezane solate. Gre za tako imenovano živo solato, torej solato, ki se prodaja s korenino vred.

Mercator jo na svoji spletni strani opisuje prav tako: kupite jo s korenino, liste pa lahko doma odrežete nad korenino, operete in postrežete. Tudi SPAR pri ponudbi pridelovalca Panorganix izpostavlja solato Živa in poudarja kratko pot od pridelave do trgovine.

Ker listi ostanejo povezani z bazo rastline, solata praviloma dlje ostane čvrsta in sveža, kot če bi bila že popolnoma odrezana in obrezana. Trgovci to prednost tudi odkrito poudarjajo. Mercator celo svetuje, da lahko takšna solata doma ostane sveža še dlje, če jo zalivamo z vodo.

Kako se Živa razlikuje od običajne solate?

Tak izdelek je za marsikaterega kupca zanimiv že zato, ker deluje bolj sveže in nekoliko drugače od običajne pakirane solate. V prenovljenem Intersparu Citypark so denimo lani posebej izpostavili vitrino z “živimi solatami” in zapisali, da takšni izdelki ohranjajo večjo svežino in daljšo obstojnost.

To je tudi glavni razlog, da je “živa solata” pri kupcih hitro pritegnila pozornost.

»Živa solata« je namenjena predvsem prehrani in ne dolgotrajnemu gojenju na kuhinjski polici. Lahko jo sicer nekaj časa ohranjamo svežo, a bistvo izdelka je predvsem to, da jo porabimo bolj postopno in z manj zavržka.

Ni isto kot solata v lončku

Nekateri jo zamenjujejo z zelišči v lončku, vendar razlika obstaja. Solata s korenino je namenjena predvsem uživanju, ne pa dolgotrajnemu gojenju doma.

Za domačo kuhinjo to pomeni predvsem nekaj zelo preprostega: ni vam treba ugibati, ali gre za kak nov prehranski trend ali za posebno vrsto zelenjave. Gre za solato s koreninami, ki jo odrežete, operete in pojeste.

Kako Živa solata raste?

Živa raste skozi celo leto v rastlinjaku na površini enega hektarja v Ljutomeru, kjer dnevno pridelajo več tisoč solat in zelišč. Rastlinjak odlikuje najsodobnejša tehnologija.

Projekt je izvedlo Kmetijsko gospodarstvo PanOrganic iz Ljutomera, katerega lastnik in ustanovitelj je 30-letni Mario Kurtovič, ki ima okrog sebe zbrano ekipo mladih, kreativnih ljudi, ki so strokovnjaki na področju tehnologije, agronomije, marketinga in prodaje.

Mario Kurtovič je prvi pridelovalec v srednji Evropi, ki je investiral v hidroponsko vzgojo solat in zelišč v lončkih.

Gre za NFT sistem, »kjer se voda pridobiva prek deževnice, se filtrira in tako čista kot ustekleničena voda pride do koreninic solat in zelišč«, te pa posrkajo toliko vode, kolikor jo potrebujejo, medtem ko ostala voda kroži naprej po sistemu, zato nimajo odpadnih voda.

V rastlinjaku uporabljajo recikulacijski sistem in sistem premičnih žlebov, kjer voda kroži v sistemu. Solate se namakajo na dnevni ravni, korenine pa vzamejo ravno toliko vode, kolikor jo potrebujejo. Preostala voda iz namakanja gre v recirkulacijo.

Podjetje ohrani 95 odstotkov vode, zaradi tega nima odpadnih voda.

Pri pridelavi uporabljajo vodo, ki se filtrira skozi štiri različne filtre - mehanski, peščeni, UV ter filter za železo in mangan.

»Zavedajmo se, da je kmetijstvo največji onesnaževalec pitne vode na planetu in nove tehnologije so tiste, ki nas lahko obvarujejo pred samouničenjem,« ocenjuje sogovornik, ki poudarja, da je ponekod po svetu tak način že stalnica, pri tem pa prednjači severna Evropa.

Pridelava solate skozi vse leto

Visokotehnološki rastlinjak predstavlja najsodobnejši tovrstni rastlinjak, ki omogoča, da so solate pridelane skozi vse leto.

Pridelki so na voljo vedno sveži in skozi vse leto. Vse do idej in izvedbe podjetja Panorganix je Slovenija imela višjo stopnjo preskrbnosti z zelenjavo zgolj čez glavno pridelovalno sezono, to je od maja do oktobra.

Zunaj sezone pa slovenskih pridelkov zelenjave praktično ni bilo oziroma je obstajala v minimalnih količinah, kar ni bilo dovolj za veleprodajo.

Solatnice pridelujejo tudi pozimi, ko je zunaj ogromen minus. Rastlinjak ogrevajo z lesnimi sekanci, nameščene imajo LED- in HPS-luči, ki dajo dodatno energijo in svetlobo, da lahko solate rastejo tudi zunaj sezone.

Način pridelave omogoča, da na kvadratnem metru pridelajo veliko več solate kot na zunanjih površinah. Zunanje površine so pod vplivom vremenskih razmer, toče in neurij, zato pridelovalci zunaj velikokrat ne morejo pobirati solate, ko bi jo morali ali ko jo trgovec potrebuje.

Ker podjetje deluje v kontrolirani atmosferi rastlinjakov, solata raste in se lahko prideluje tudi takrat, ko so zunaj dež, sneg ali neurje.

»Na ta način smo lahko dvignili samooskrbo za zelo ogromen odstotek, ker solato pridelujemo skozi vse leto in slovenski kupci niso več vezani samo na domačo sezonsko pridelavo.«

Od semena do trgovske police

Celoten proces od začetka do konca se zgodi v podjetju Panorganix.

»Mi ne kupujemo sadik iz tujine. Celoten proces, celotno zadevo, celotno pridelavo izvedemo tu, pri nas, v naših rastlinjakih.«

Pridelava se začne s substratom in semenom. Sodelavci solato posejejo in jo dajo v kalilnico za določen čas, da seme čim prej vzkali. Ko je koreninski sistem dovolj razvit, da ga voda lahko doseže, solate postavijo na mize.

»Tu nastopijo naši pridni sodelavci, ki čistijo solato, jo pregledajo, da je res najlepša, da je kakovostna, da nima bolezenskih znakov. In takšno solato potem tudi dajo v zaboje in spakirajo.«

»Mi kupimo substrat, kupimo seme, naši sodelavci solato posejejo, jo dajo v kalilnico za določen čas, da seme čim prej vzkali. Ko je koreninski sistem dovolj razvit, da ga voda lahko doseže, solate postavimo na mize.«

Živa je solata, ki jo korenine spremljajo od Prlekije vse do krožnika.

Kratka transportna pot

Vse, kar pridelajo zjutraj, vse, kar poberemo zjutraj, gre še isti dan v kombi oziroma v tovornjak in še isti dan do skladišč Mercatorja, ta pa že naslednje jutro pridelke porazdeli po trgovinah.

»Tu ima Slovenija prednost, saj je majhna in so transportne poti kratke. Zaradi tega lahko seveda naš pridelek potuje manj časa kot tisti iz Španije in Italije. Recimo zgolj 180 kilometrov ali pa 200 kilometrov do okolice Ljubljane, kjer gre potem seveda ta pridelek do vseh manjših trgovin.«

Za primerjavo, zelenjava iz tujine prepotuje nekaj sto kilometrov in ne tisoče, kot za solato iz tujine.

Pridelava brez pesticidov

Uvožena solata, pa tudi kakšna domača, je prej »bogata« s pesticidi, saj solata slovi kot ranljiva rastlina, ki je precej dovzetna za bolezni. Zato jo morajo ob deževnih dneh, ko je visoka vlaga, škropiti s pesticidi, česar se pri Panorganicu nikoli ne poslužujejo.

Podjetje opisuje svoj način pridelave kot moderno pridelavo po načelu bioponske tehnologije, ki je do ljudi in narave prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov, fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih semen.

Rastlinjak omogoča nadzorovane pogoje gojenja. Pri pridelavi nadzorujejo temperaturo, vlago in svetlobo.

Tak način pridelave zmanjšuje vpliv vremenskih razmer in omogoča bolj enakomerno kakovost pridelka. Ker voda kroži v sistemu, podjetje nima odpadnih voda, kar daje živi solati posebno vrednost.

Projekt je izredno usmerjen v prijazen način pridelave. Poudarek dajejo na zdravo okolju, zdravo človeku.

Ali korenina ohrani več hranil?

»Raziskave v državah, kjer živa solata prevzema mesto konvencionalnih solatam, so dokazale, da solata, ko ji odrežemo korenino, v 24 urah izgubi do 65 odstotkov hranilnih vrednosti.«

Po tej razlagi je »mrtva« solata, ki je pogosto dostavljena iz Španije in Italije, močno osiromašena vseh hranilnih vrednosti.

Pri izdelku s korenino je poudarek predvsem na tem, da rastlina ostane dlje povezana s svojim koreninskim delom. Za kupca to pomeni daljšo svežino, čvrstejše liste in možnost postopne porabe.

Hkrati je pomembno razlikovati med daljšo obstojnostjo in dolgotrajnim gojenjem. Živa solata je lahko nekaj časa sveža, vendar je namenjena uživanju, ne pa trajnemu nadaljevanju rasti v domači kuhinji.

Kako jo uporabljati doma?

Dobra novica je, da pri uporabi ni nobene zapletene posebnosti. Liste preprosto odrežete nad korenino, jih operete in uporabite enako kot vsako drugo solato.

Primerna je za klasično skledo s kisom in bučnim oljem, za sendviče, burgerje, tortilje ali kot sveža priloga h kosilu. Mercator izrecno navaja, da so listi že primerni za rezanje, pranje in postrežbo.

Če želite, jo lahko porabljate postopoma. Odrežete le toliko listov, kot jih potrebujete za en obrok, preostanek pa pustite skupaj s koreninskim delom.

Prav v tem je ena njenih največjih praktičnih prednosti. Za manjše gospodinjstvo je to lahko precej uporabneje kot velika glava solate, ki jo je treba porabiti naenkrat.

Kako jo shranjevati?

Najbolj smiselno jo je hraniti v hladilniku, zaščiteno pred izsušitvijo. Če je korenina še lepo čvrsta in vlažna, bo tudi listni del praviloma dlje ostal svež.

Trgovci pri tej vrsti izdelka poudarjajo prav svežino, hitro dostavo in daljšo obstojnost, zato je smiselno, da doma te prednosti ne pokvarimo s toplim pultom ali predolgim čakanjem zunaj hladilnika.

Katere oblike solate Živa so na voljo?

Živa je bila sprva mehka solata, danes pa jo prodajajo tudi v obliki kristalke, Salatrie in Saludue.

Solata Živa se prodaja skupaj s korenino, podjetje pa ponuja tudi solato v rinfuzni obliki, brez korenin.

Njihov največji in najpomembnejši izdelek je solata Živa, poleg nje pa pridelujejo tudi različna zelišča, ki se prodajajo v lončku ali odrezana.

V prihodnje so nameravali v prodajno ponudbo dodati še motovilec in špinačo, načeloma pa so solatnice tiste, kamor so najbolj usmerjeni.

Živa solata in slovenska samooskrba

Cilj podjetja je bil vedno, da slovenskemu trgovcu in slovenskemu kupcu ponudi lokalno pridelano solato.

Panorganix je sodobno pridelovalno podjetje, katerega zgodba se je začela s česnom, danes pa imajo široko ponudbo različnih izdelkov. V svojih pridelovalnih procesih sledijo sodobnim trendom prehrane in si prizadevajo za do okolja prijazno pridelavo vrtnin.

S svojimi idejami in delom so v podjetju tako rekoč dvignili slovensko prehransko varnost. Pridelki so na voljo vedno sveži in skozi vse leto.

»Želeli smo povečati samooskrbo s solato v Sloveniji. S sistemom, ki smo ga vpeljali, je to mogoče.«

Interes vsakega trgovskega sistema je, da mu dobavitelj zagotavlja kontinuirano dobavo, in to je tisto, kar Panorganix omogoča.

»Trenutno smo se z Mercatorjem dogovorili, da pokrijemo vse potrebe po slovenski solati, da ne bo več treba solate iz tujine uvažati takrat, ko ni slovenske solate.«

V zadnjih letih se je zavest o kupovanju lokalnega precej dvignila. Zavedanje o pomenu lokalne hrane in lokalnih pridelovalcev je visoko in še narašča.

Ljudje so pripravljeni dati kakšen cent več za lokalno pridelano zelenjavo in sadje. Trend naraščanja zavesti se dogaja tudi po zaslugi trgovskih sistemov, ki so videli, da je to tisto, kar imajo ljudje radi.

Podpora lokalnemu pomeni tudi podporo domačemu gospodarstvu, zaposlitvam in krajšim transportnim potem.

Sodelovanje z Mercatorjem in drugimi trgovci

Mercator je bil med prvimi trgovci, ki je podjetju odprl pot s prvimi omogočenimi dobavami. Pozneje je podjetje začelo dobavljati solato v večje trgovske sisteme v Sloveniji.

»Mercator je videl naše delo, Mercator je to podprl in na ta način smo se dogovorili, da bomo prvega oktobra začeli v vse večje Mercator centre dobavljati našo slovensko kristalko in našo slovensko mehko solato.«

Mercator je ponudbo opisal kot pomembno inovacijo na področju zdrave prehrane, ki dosega kriterije kakovosti in cenovne dostopnosti, ima potencial rasti in je prednostno namenjena domačemu trgu.

Sodelovanje z družbo PanOrganic je nadaljevanje dosedanje usmerjenosti Mercatorja v podporo domačim dobaviteljem.

V Mercatorju so v prvi polovici leta količinski odkup slovenskega sadja in zelenjave povečali za 8 %, medtem ko se je ta odkup v primerjavi s prvo polovico leta 2013 povečal za 44 %.

Delež slovenskih izdelkov v Mercatorju v prvem polletju leta 2015 predstavlja 55 % za živila in neživila ter dve tretjini za živilske izdelke.

Panorganix svoje izdelke prodaja tudi v drugih trgovskih sistemih, med njimi so Lidl, Hofer in Tuš.

Širitev v Avstrijo

Danes se Živa prodaja po vseh trgovinskih sistemih v Sloveniji, kjer prodaja lokalne hrane vse bolj narašča.

Živa je prestopila tudi slovenske meje. Podjetje je začelo s prodajo v sosednji Avstriji, ki je izdelek prepoznala kot kakovostnega.

Zaradi bližine bodo nekatere sprejemne skladiščne točke v Avstriji podjetju celo bliže kot nekatere slovenske, zato bo solata tudi na avstrijskem trgu ostala živa.

Na avstrijskem trgu nastopa pod imenom LIFE.

Od avstrijskega trga pričakujejo dober sprejem, saj avstrijski potrošniki zelo cenijo kakovostno hrano, pridelano brez pesticidov, in so zanjo pripravljeni plačati več.

Če bo vse po načrtih, bodo iz rastlinjaka, ki so ga začeli graditi v Cmureku, marca prihodnje leto že lahko preskrbovali avstrijski trg.

Panorganixova širša ponudba

KMG Panorganic je znano tudi po Česneku, slovenskem česnu.

»Prodamo ga v celoti, prav tako ga tudi odkupujemo od kooperantov, kjer pa je seveda kakovost tista, ki odloča, ali česen odkupimo.«

Kooperantom, ki podjetju v bistvu posodijo zemljo, priskrbijo skrbno izbrana semena, pozneje pa še specializirano mehanizacijo.

Odkupljeni česen mora izpolnjevati tudi zahteve njihovih certifikatov, kot sta Integrirana pridelava in Global G.A.P.

Podjetje poleg česna prodaja fižol Fižolček, ameriške borovnice, različna zelišča in goji jagode.

Ameriške borovnice so rasle na štirih hektarjih v 20 tisoč grmih in so bile pred pridobitvijo ekološkega certifikata. V drugi predstavitvi podjetje navaja kar deset hektarjev ekoloških nasadov ameriških borovnic.

Iz goji jagod pridelujejo namaz, ki ga izvažajo v Združene arabske emirate, kmalu pa so nameravali začeti tudi s prodajo v Avstriji.

V ponudbi so omenjeni tudi češnjevec s certifikatom Global G.A.P. in izdelki integrirane pridelave.

Za leto 2017 so napovedali povečanje pridelovalnih površin za rukolo in motovilec, ki naj bi bila tako kot solata Živa na voljo skozi vse leto. Povečati so nameravali tudi nasad borovnic.

Lokalno poreklo in kratke poti do kupca

Zakaj kupovati lokalno pridelano prehrano? V prvi vrsti zaradi znanega porekla, dodatnih zaposlitev v državi, podpore slovenskemu gospodarstvu in kmetijstvu ter krajših transportnih poti izdelkov, ki se v končni fazi kažejo v boljši kakovosti hrane.

Njihovi pridelki nastajajo v objemu Prlekije, obsijani s soncem in pripeljani le malo kilometrov.

Predstavljajo zgodbo, ki govori o odnosu do hrane, okolja in kuhinje. Predstavljajo pa tudi vaš pečat in vašo ljubezen do jedi. Do domačega.

V času, ko globalni prehranski sistemi obvladujejo večji del ponudbe, je pomembno kot protiutež dati večji poudarek lokalnim preskrbnim verigam.

To ni pomembno samo z vidika obvladovanja kriznih situacij, ki bi jih prinesle prekinjene transportne poti, temveč tudi in predvsem z vidika ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije.

Kako lahko lokalna pridelava dolgoročno uspe?

Da lahko sistem dolgoročno vzdrži, je potreben uspešen, sklenjen krog.

»Prvi pogoj je, da imamo zavednega kupca. Kupec se mora zavedati prednosti slovenskega porekla in domače zelenjave, zakaj jo je bolje kupovati kot tisto iz tujine.«

»Moramo imeti pridelovalca, ki seveda investira in vloži ves svoj trud, da lahko pridela kakovosten pridelek.«

»A brez trgovca, ki vse združi, ne gre. Trgovec je tisti, ki mora imeti dober odnos tako s pridelovalcem kot s kupcem ter z njimi tudi pravilno komunicirati, zakaj je lokalna pridelava bolj kakovostna kot tista iz tujine.«

Če se ta krog sklene, imamo uspešno zgodbo. Brez podpore trgovskih sistemov, kot je Mercator, to ne bi bilo mogoče.

Podjetje Panorganix je najbolj ponosno na razvoj v zadnjih letih.

»Najpomembneje je to, kar delamo doma, da vlagamo, investiramo in skrbimo, da na koncu slovenskemu kupcu, slovenskemu potrošniku ponudimo najkakovostnejšo zelenjavo, najkakovostnejše pridelke.«

Nadaljnja vizija podjetja je ohraniti kakovost in še povečati pridelavo.

Panorganixov cilj je postati lokalen vsepovsod, ne samo v Sloveniji. Zato postavljajo rastlinjake v posameznih državah, saj bi vsepovsod radi predstavili kratke transportne poti, lokalno pridelavo in svežino.

Živa solata v domačem vrtu

Pri vzgoji solate je še vedno precej razširjena neposredna gosta setev na prosto, za katero sledi pobiranje mladih listov, redčenje ali presajanje posameznih solat s puljenimi sadikami.

Njena prednost je v preprostosti, še posebej, ko imamo semen solate v izobilju.

Najboljša nadgradnja je vsaj ta, da sejemo v vrste, torej v prej pripravljene jarke.

Če smo redni z vzgojo ostalih sadik, tudi sadike solate vzgajamo v istem času in združimo vrtna opravila. Na ta način spomladi pridobimo kar nekaj tednov zgodnejši pridelek spomladanske solate.

Setev in vzgoja sadik

S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo.

Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.

Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker semena uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Ko so lepo razviti klični listi, v roku 5 do 10 dni od setve, rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.

Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.

S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.

Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C.

Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna.

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno.

Presajanje na prosto

Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra.

Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo.

Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte.

Glavnate sorte tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora.

Če želimo glavnate sorte vzgojiti do končne tehnične zrelosti in pridelek pobrati naenkrat, jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo.

Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede.

Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem.

V vročih dneh lahko zmanjšamo šok presajanja tako, da zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla.

Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini.

Nega solate

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.

Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč.

Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja.

Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.

Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, slamo, travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo.

Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla.

Bolezni in škodljivci

Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče.

Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja.

Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate.

Obiranje

Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje.

Rozetaste sorte nabiramo postopno. Berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem.

Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov.

S tem čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej.

Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek.

Panorganix kot primer sodobnega agroživilskega podjetja

Panorganix ni konvencionalna in tradicionalna slovenska kmetija. To tudi ne more biti, saj nihče od sodelujočih ne prihaja iz kmetije.

Gonilna sila družbe, Mario Kurtović, se je kmetovanja lotil na sodoben in do okolja prijazen način, za svoje delo pa je leta 2016 med drugim prejel naziv mladi podjetnik leta.

Panorganic je zgolj v letu dni doživel velike spremembe. Za svoje poslovne dosežke so prejeli številna priznanja, od občinskih do nacionalnih.

Mario Kurtovič, lastnik in direktor Panorganica, se med drugim ponaša z nazivom Mladi podjetnik 2016 in posebno nagrado Mladi in drzni časnika Finance.

Prihodki podjetja so v lanskem letu znašali nekaj več kot milijon evrov, za letos pa so pričakovali dodatno povečanje, saj so s prodajo Žive začeli šele oktobra prejšnjega leta.

Ves dobiček Kurtović z ekipo usmeri v nova zemljišča in nove projekte.

»Tega, da ti brez dobrih odnosov z vsemi, s katerimi sodeluješ, ne bo uspelo. Če imaš dobre odnose, če jih neguješ in krepiš, ti bodo ljudje pomagali. Treba je biti iskren, odkrit in na koncu ti bodo ljudje pomagali. Tudi v časih, ko ti gre slabo. In to sem se naučil.«

Živa solata tako povezuje več vidikov sodobne pridelave: lokalno poreklo, kratke transportne poti, celoletno razpoložljivost, nadzorovane rastne pogoje, učinkovito rabo vode in praktično porabo doma.

tags: #ziva #solata #rast