Šepulje so eden od krajev, ki bi lahko bil kraška prestolnica. Pršuti vejejo iz skoraj vsake hiše, teran pa počasi vre v kleteh.
Domačija Šajna je glavna mestna hiša in parlament obenem, kajti to je stalnica te vasi. Pred dobrimi dvajsetimi leti so se preselili v novo zelo lepo oblikovano lokacijo z dizajnom, ki Kras še bolj poudarja. To, kar je Šajna zdaj, je vzor za Kras in številni ljubitelji kraške hrane sledijo njihovo zgodbo.
Skrbno obnovljeno domačijo pred kraško burjo varuje visoko kamnito obzidje, za njim pa se odpre dvorišče, na katerem stara murva ustvarja občutek miru in zavetja. Notranjost nadaljuje zgodbo domačnosti in elegance: lepo pogrnjena jedilnica, starine in topli leseni detajli prostoru dajejo dušo stare kraške hiše.

Tradicija domačije Šajna
Trdna opora in poosebljena Šajna je bila kuharica Vera, ki pa je zdaj še vedno aktivna upokojenka. Vse stvari sta v svoje roke prevzela njena sinova; eden v kuhinji, eden v strežbi.
Šajna je bila še do pred nekaj leti izključno tradicionalna kraška oštarija, zdaj pa so izvedli »ideološki preobrat«. Očitno imajo precej gostov, ki si želijo na morje, toda obtičijo na Krasu. Ampak njihova želja po morskih dobrotah je neizmerna.
Njihov pomirjujoči odgovor, da še vedno strežejo kraško klasiko, me je pomiril in zato sva naročila mešan jedilnik.
Šajna je ena tistih kraških postojank, ki enostavno ponujajo tisto, po kar gostje že desetletja hodijo v te kraje, ob tem pa vendarle dodajo še nekaj svojega.
Kraški pršut in lokalne mesnine
Seveda, na Krasu ne gre brez njega, tukaj pa je še od soseda - največja slovenska pršutarna Kras, Šepulje. Fete so velike in tanke, barva je rubinasto rdeča, vonj je zapeljiv, okus se slano-sladko topi na jeziku.
Nujno je treba pokusiti kraški pršut (10 evrov) iz bližnje pršutarne, ki mu dodajo konkretno porcijo simpatičnih malih oliv.
Šepulje slovijo predvsem po orjaški pršutarni, ki ima kot ena redkih pri nas certifikat za proizvodnjo izvirnega kraškega pršuta.
Zraven so dovolj le črne olive in krhelj okisane rdeče čebula. Kruh? Le zakaj, še debeli grisin je le za okras.
Na leseni deski postrežejo izvrstne lokalne mesnine: slasten sosedov pršut, aromatično panceto in domačo salamo, vse diši po tradiciji in skrbnem zorenju, v družbi zelenih oliv, sira, svežega belega kruha in obveznega kraškega terana.
Predjedi in morski krožniki
Pozdrav iz kuhinje v obliki bruskete in piščančje paštete je bil zelo korekten in prav poseben tunov karpačo sva si razdelila.
Vizualno je bil kar spektakularen - tenke tunove rezine na večno popularni rukoli, dodatek pa so bili cvetovi kaper. Ok, novi pristopi me vedno razveselijo, če gredo okusi skupaj. Ampak zelo slane kapre ne gredo k fini tuni in tako je ta sicer lep krožnik ostal na pol poti.
Tunov tatar
Tunov tatar
Kapesante
Kapesante ponujajo pripravljene na različne načine in midva sva si omislila po dve klasiki - po eno gratinirano in eno na žaru.
Obe sta bili slastni, polnih okusov po teh izvrstnih školjkah in zelo hitro sta izginili s krožnikov.

Jota in tradicionalne kraške jedi
Jota z repo, bogata z mesninami, prijetno ogreje.
Pripravljena je bila z repo, v njej pa so se kopale različne mesnine, od kolobarjev klobas do kosov slanine.
Kraška klasika, ki je tokrat nase opozorila z izvrstno joto, originalnim kraškim pršutom, solidnim divjačinskim karpačem in lepo pečenim biftekom.
Pa še del starega - novega Krasa je bil v tradicionalnem krožniku njokov s slanino, vendar izdatno začinjenih z žafranom.
Tu so se okusi prav lepo razporedili na klasično kraško ročno narejeno podlago (njoki) s popečeno panceto, gosta žafranova omaka pa je krožnik elegantno zaokrožila.
Domači rezanci s poletnimi tartufi
Domači široki rezanci so oviti v svilnato masleno omako s smetano, jed je zaključena z obilico aromatičnih sveže naribanih istrskih tartufov.
Preprosta sestava, a izrazito razkošen okus, kjer kakovost sestavin pride do polnega izraza.
Ker so hišni špageti posebej dobri, imajo od tega korist tudi širši (tagliatelle) rezanci.
V masleni omaki z več smetane, s katero pa vseeno ne pretiravajo, pod tartufi niso le dobra zamenjava za povsod prisotne fuže, temveč tudi tartufi z več navijanja pridejo lahko bolj do izraza.
Ker so poletni, so resda neprimerno manj aromatično ”divji”, a zato zaradi neprimerno nižje cene pridobijo na gostoti oblancev.
Mesne glavne jedi
Tudi za ljubitelje dobrega mesa je Domačija Šajna vsekakor pravi naslov.
Potem sva skočila v mesne vode in si privoščila dve njihovi tipiki - kraški biftek in biftek z jurčki.
Meso je bilo sicer slovenskega porekla, vendar 14 dni starano, kar je rezultiralo v sočnem in bogatem okusu.
Kraški biftek je bil prelit z zmerno kislo teranovo omako in pečenim pršutom in je kot celota zadovoljil prav vse brbončice.
Biftek z gobami je strukturno bil dober, le preveč krvi je steklo ven! Jurčki v omaki so bili malce preveč kuhani in temu primerno mehki. No, vsekakor pa je tudi ta krožnik hitro izginil iz našega vidnega polja.
Lepo uležan goveji file, vrhunsko pečen, izjemno mehak in v sredini prijetno sočen, v omaki z zelenim poprom, je eden tistih krožnikov, ki si jih zapomnite - še posebej v družbi rahlih špinačnih štrukljev.
Ko govorimo o mesnih glavnih jedeh, je v prvi vrsti treba opaziti bifteke v več pojavnih oblikah. Za 18 evrov dobite ne prevelik, toda lep in okusen kos, ki se zlahka meri s tistimi iz najboljše mednarodne ponudbe govedine po prestižnejših destinacijah v slovenskih turističnih mestih.
Še nekoliko cenejša možnost je goveja tajata z rukolo in parmezanom za 16 evrov, naše omizje pa se je že oziralo za sladicami.

Sladice po sezonskem navdihu
Štrudelj je pri Šajni vedno, a vedno je sezonski.
Izbor sladic je bil velik, vendar sem se odločil za zlato klasiko tega letnega časa - češnjev zavitek, ki mu ne bi mogel prav nič očitati, ampak sem zanj namenil množico pohval - toplo, hrustljavo, zmerno sladkana polnitev in zelo okusna predstava, ki je spet izvedla izginjanje jedi s krožnika.
Sladki zaključek prinesejo sladki kvašeni orehovi štruklji, pripravljeni po starem receptu.
Štrudelj z marelicami.
Vinska ponudba in razmerje med kakovostjo in ceno
Obvezni spremljevalec kraških jedi je kraški teran.
Zato pa smo odprli steklenico Care, zanimive zvrsti chardonnayja, vitovske in malvazije, ki jo prideluje bližnja klet Štoka.
Vinska karta je celo malce nad našimi togimi pričakovanji.
Porcije pri Šajni so nekoliko manjše kot nekoč, cene pa niso visoke, čeprav na kraške pojedine še vedno hodi finančno dobro podprta publika.
Za vse tole (brez vin) smo plačali po 50 € na osebo.
| Jed ali ponudba | Cena oziroma značilnost |
|---|---|
| Kraški pršut | 10 evrov |
| Bifteki | 18 evrov |
| Goveja tajata z rukolo in parmezanom | 16 evrov |
| Celoten obrok brez vin | 50 € na osebo |
Obisk in rezervacija
Prostora na njem ni neomejeno, zato je pred obiskom pametno poklicati in se najaviti, sicer se vam lahko zgodi, da boste v soboto ob dveh ali treh odšli z dolgim nosom. Ne bi bili prvi.
Ure do 22.30; ob četrtkih zaprto.