Na vzpetini nad Novo Gorico smo bili prvič, odkar je lastnika zamenjala tamkajšnja gostilna, ki nosi ime slovenskega literarno-filmskega mladinskega heroja.
Malce pohodniška, malce klasična gostilna na 310 metrih nadmorske višine je bila prejšnji petek lepo napolnjena, celo nekaj skupinic so imeli, verjetno tudi zaradi za našo deželo dostopnih cen.
Na kozarec na začetku strežejo solidno penino iz kleti Karola Simčiča in njegove ekipe, med vini, nekaterimi na kozarec in drugimi zgolj na steklenico, pa prevladujejo Klet Brda s serijo Krasno in Bagueri ter napitki iz vipavskih kleti Lisjak in Jamšek.
V začetku smo spili kozarec belega Prepiha iz Jamškovih vinogradov, kasneje se je s florentinskim mesom boril Lisjakov merlot.
Pri naročilih hrane smo se vsaj v osnovi držali jedi, ki so Kekca proslavile že v davni preteklosti pred deset in več leti, zato niti ni bilo dvoma, da bomo začeli s tatarskim biftekom, ki tudi v manjši porciji brez težav nasiti dva jedca.
Zraven mu v retro slogu dostavijo neobvladljivo veliko rožico masla in vroč toast.
Tatarec je bil po vseh pravilih, morda bi bil lahko malce pikantnejši, zanj smo odšteli umirjenih 16 evrov.
Pri toplih predjedeh se držijo enostavnih testenin, ki jih lahko ponudijo, podobno kot to radi počno čez mejo v Italiji, tudi v manjši porciji, ki pa je še vedno velika.
Kilogram in 300 gramov je tehtal najmanjši kos, ki so ga imeli v kuhinji.
To je seveda velika porcija, a če omenimo, da stane kilogram tega prestižnega mesa pri Kekcu zgolj 40 evrov (v Ljubljani so nam ga ponujali že za 140 evrov), je jasno, da nismo veliko odlašali.
In kljub temu da niso bahavo najavljali držav, iz katerih naj bi prihajalo dobro uležano goveje meso (saj veste, da kakovost radi poudarjajo z argentinskim, irskim, pruskim ali celo japonskim poreklom), smo pojedli enega najboljših, ravno prav pečenih kosov mesa v zadnjem času.
Visoko nad Novo Gorico imajo ob florentinskih velikanih tudi povsem običajne bifteke in veliko svinjine, tudi zrezke, v glavnem ocenjene na kakšnih 15 evrov.
V finalu smo nadaljevali s še eno podpisno jedjo iz domače kuhinje.
Gre za orjaške palačinke Kekec (10 evrov), ki naj zadovoljijo tri ali štiri osebe.
Nadevane so z orehi, gratinirane z rahlo skuto, vse skupaj pa tvori sladico, kakršne ne pomnimo.
V vsakem primeru bi moral vsak zaprisežen ljubitelj palačink pokusiti ta biser iz Kekca.
In tudi zato ste ob tako obilni večerji tako rekoč upravičeni do žganic.
Zanimiva gostilna, ki služi tudi kot postojanka za nezahtevne pohodnike.
Hvalijo se s tatarskim, florentinci in orjaškimi palačinkami.
Resnici na ljubo so to tudi najboljše jedi na jedilnem listu.
Toda koliko gostiln se lahko pohvali s tremi tako dobrimi podpisnimi jedmi?
Vinska ponudba je malce preozka.
Kako jih imate radi? Z ali brez v rum namočenih rozin.
A je retro verzija sploh mogoča brez rozin? Evo jih, na preprost, poševen način.
Masa za palačinke
Moki dodamo mleko, sol, žlico sladkorja, 3 jajca in zmešamo v maso brez grudic.
Pustimo počivati 15 do 30 minut.
Tik preden bomo palačinke pekli, vmešamo Radensko.
Ponev dobro ogrejemo po njej razporedimo pol žličke olja, in palačinke spečemo.
Naj bodo lepo tanke.
Za nadev
Skuti dodamo 2 žlici kisle smetane, 1-2 žlici sladkorja, 1 jajce, limonino lupinico in vse skupaj zmešamo, da se sestavine povežejo.
Rozine pustimo vsaj pol ure namakati v rumu.
Po žlico in pol nadeva namažemo po posamezni palačinki, posipamo z žličko rozin in palačinko zavijemo.
Nadevane palačinke odlagamo tesno eno poleg druge v dobro namaščen pekač.
Za premaz
2 do 3 žlicam kisle smetane dodamo 1 žlico sladkorja, malo cimeta, vaniljev sladkor in dobro premešamo.
| Jed | Cena | Opomba |
|---|---|---|
| tatarski biftek | 16 evrov | tudi v manjši porciji brez težav nasiti dva jedca |
| kilogram tega prestižnega mesa | 40 evrov | v Ljubljani so nam ga ponujali že za 140 evrov |
| povsem običajne bifteke in veliko svinjine, tudi zrezke | kakšnih 15 evrov | visoko nad Novo Gorico |
| orjaške palačinke Kekec | 10 evrov | naj zadovoljijo tri ali štiri osebe |
tags: #gratinirane #palacinke #kekec