Kdaj je krompir zrel za izkop?

Krompir je ena najbolj priljubljenih vrtnin v Sloveniji. Zraste skoraj povsod, ne potrebuje pretirane nege, ob pravilnem času pobiranja pa lahko zagotovi bogat in dolgotrajen pridelek. A ravno ta »pravi čas« pogosto povzroča največ dvomov.

Ker krompir raste pod zemljo, ostaja njegovo zorenje pogosto skrivnost. Da bi vedeli, kdaj je krompir zares pripravljen za izkop, moramo poznati njegov razvojni cikel. Različne sorte krompirja dozorijo v različnih časovnih obdobjih, zato ni univerzalnega datuma za izkop.

Kdaj je primeren čas za izkop krompirja?

Krompir se običajno pobira približno tri mesece po sajenju. Najboljši čas za pobiranje je takrat, ko začnejo listi rastline veneti.

Primeren čas za izkop krompirja je, ko se cima obarva rumeno ali rjavo. Zeleni, bujni rastlini se postopoma obarvajo rumeno, nato rjavo, nazadnje pa popolnoma ovenijo. To ni bolezen, ampak naravni proces zorenja.

Sušenje in ležanje listov in stebel je naravni signal rastline, da zaključuje rast. Medtem ko zgornji del odmira, pod zemljo poteka utrjevanje kože in zaključek razvoja gomoljev.

Če krompir izkopljete prezgodaj, bo koža mehka in gomolji manjši. Če krompir izkopljemo prehitro, bodo gomolji majhni in nezreli. Prezgodnje pobiranje pomeni majhne in mehke gomolje, ki niso primerni za shranjevanje.

Prepozno kopanje pa lahko prinese krompir z zadebeljeno kožo ali celo znake propadanja. Če čakate predolgo, lahko začne gniti, zlasti ob močnejših jesenskih dežjih.

Čas zorenja je odvisen od sorte

Vsaka sorta krompirja ima svoj ritem. Zgodnje sorte, ki so primerne že v 70 dneh, dozorijo precej prej kot pozne sorte, ki potrebujejo več kot 120 dni.

Tri skupine krompirja glede na čas zorenja

Sorte krompirja razvrščamo po hitrosti rasti:

Različne navedbe o številu dni so odvisne od sorte, načina pridelave in rastnih pogojev. Čas zorenja sicer pogosto piše že na embalaži semenskega krompirja, a narava ima lahko drugačne načrte.

Zato je pomembno, da si zabeležite datum sajenja in sorto. Če nimate točnih podatkov, bo zanesljiv vodnik sprememba listov in splošen videz rastline.

Primeri sort in njihove značilnosti

Russet Norkotah - zanesljiv zgodnji rjavkasti klasik

To je zgodnja sorta z značilno rjavo lupino in drobljivim mesom, primerna za pečenje in pire. Zori v približno 110 dneh.

Dakota Jewel - rdečkasta sorta z močnim karakterjem

Srednje pozna rdeča sorta, ki potrebuje med 111 in 120 dni. Dobro prenaša različne vremenske pogoje.

Kennebec - vsestranska bela klasika

Pozna bela sorta, znana po dolgi obstojnosti in vsestranski uporabnosti v kuhinji. Zori več kot 120 dni.

Yukon Gold - rumena eleganca na krožniku

Rumena sorta s kremastim mesom in odličnim okusom. Zgodnja sorta, ki zori do 110 dni.

Zgodnje, srednje in pozne sorte

Zgodnje sorte, kot so ‘Anuschka’ ali ‘Solist’, dozorijo že v 60 do 75 dneh. Srednje sorte, na primer ‘Marabel’ ali ‘Desiree’, potrebujejo 80 do 100 dni. Pozne sorte, kot so ‘Agria’ ali ‘Blue Congo’, pa dozorijo šele po 110 dneh.

“Ponosno lahko povem, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. Zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort in sama menim, da je to za gotovo razlog, da se odločite za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske“, nam pove strokovnjakinja za vrtnarjenje Miša Pušenjak.

Najzanesljivejši znaki zrelosti krompirja

Listje porumeni, porjavi in poleže

Najzanesljivejši znak, da krompir dozoreva, je spreminjanje barve listov. Zelene, bujne rastline se postopoma obarvajo rumeno, nato rjavo, nazadnje pa popolnoma ovenijo.

Umiranje listov pomeni končno fazo rasti. To je idealen trenutek za pobiranje zrelih gomoljev.

Pri zgodnjih sortah lahko pride do zorenja prej, pri poznih pa pozneje. Na listje lahko vplivajo tudi suša, škodljivci in bolezni, zato je treba njegovo stanje presojati skupaj z drugimi znaki.

Po odmrtju cime je priporočljivo počakati

Vrtnar Megi iz Dolenske svetuje, da krompir pobiramo šele dva do tri tedne po tem, ko zgornji del popolnoma odmre.

V tem času se na gomoljih oblikuje trdnejša kožica, ki jih ščiti pred mehanskimi poškodbami in gnilobo. Prav ta čas je ključen, če želimo krompir skladiščiti v kleti ali shrambi.

Preizkus z drgnjenjem kože

Debela, čvrsta lupina je eden najzanesljivejših pokazateljev, da so gomolji primerni za izkop. Če se lupina ob drgnjenju ne odlušči, je krompir primeren za shranjevanje.

Enostaven preizkus vam pove, ali je krompir zrel. Izkopljite en gomolj in s prstom podrgnite po kožici. Če se z lahkoto odlušči, je še premlad. Če pa ostane kožica cela in gladka, je pripravljen za pobiranje.

Ta metoda je posebej uporabna, če želite krompir shraniti za jesen in zimo. Zrela kožica podaljša življenjsko dobo krompirja tudi za več mesecev.

Barva in trdnost gomoljev

Zreli gomolji so enakomerne barve, brez zelenih lis in mehkobe. Zeleni deli nastanejo zaradi izpostavljenosti soncu. Tak krompir ni primeren za prehrano in ga je bolje zavreči.

Pred glavnim izkopom preverite velikost, barvo in trdnost krompirja. Zrelost krompirja ni vedno enostavno oceniti, saj plodovi rastejo pod zemljo.

Mlad krompir: kdaj ga lahko začnemo pobirati?

Cvetenje je znak za mladi krompir

Okoli sedem tednov po sajenju krompir praviloma zacveti. Sorta in pogoji vplivajo na čas, a cvetovi pomenijo, da je rastlina zaključila glavno fazo rasti in se začela posvečati razvoju gomoljev.

Cvetenje krompirja ni le okras. Če želite krompir pobrati v zgodnji fazi, za takojšnjo porabo, počakajte na začetek cvetenja.

Po cvetenju se cvetovi posušijo in odpadejo. Takrat je pod zemljo že mogoče najti prve t. i. “mlade krompirje”. Nekatere sorte krompirja lepo cvetijo, medtem ko druge sploh ne.

Tak krompir je mehkejši, okusnejši in primeren za hitro kuhanje. Ti niso primerni za skladiščenje, saj imajo tanko, ranljivo kožico. So pa izvrstni za takojšnjo porabo.

Praženi, kuhani ali pečeni v peči z rožmarinom bodo najboljši prav v teh dneh.

Postopno pobiranje mladih gomoljev

Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi.

Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi.

Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.

Ne nabirajte vsega naenkrat

Zrelost po cvetenju se med posameznimi gomolji lahko razlikuje. Zato je smiselno najprej odkopati le en kup in si ogledati velikost, barvo in trdnost krompirja. Če je primeren, nadaljujte z nabiranjem.

Preden se odločite za glavni izkop, naredite manjši preizkus.

Kako rastne razmere vplivajo na zorenje?

Ne zanašajte se le na koledar

Čas zorenja ni univerzalen. Na hitrost razvoja vplivajo sorta, datum sajenja, temperatura tal, sončna svetloba, količina vlage in zdravstveno stanje rastlin.

Kmet iz okolice Ptuja pove, da je zaradi zgodnje pomladi krompir zacvetel skoraj deset dni prej kot običajno. Kljub temu je z obiranjem počakal do sredine avgusta, ker so rastline po dežu znova oživele.

Poslušajte rastline, ne le datuma.

Svetloba je ključna

Pomanjkanje sonca pomeni počasnejšo rast. Idealna lega je tista, ki prejme vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe dnevno.

Senčna lega ali poškodovani listi zaradi škodljivcev pa lahko rast zavrejo. Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek.

Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Na Vrtu Obilja pojava koloradskega hrošča nimava več že 6 let, odkar imava grede brez prekopavanja in zastrte s kompostno zastirko (rodovitna tla - zdrava rastlina - manj škodljivcev).

Tla naj bodo topla, a ne razmočena

Krompir ne mara ekstremov. Mrzla tla po sajenju lahko upočasnijo rast, razmočena pa vodijo v propad. Idealna temperatura tal je okoli 10 °C ob sajenju.

Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem.

Vlaga mora biti uravnotežena

Prekomerna vlaga pomeni večjo nevarnost plesni in gnitja. Enakomerna vlaga brez prelivanja ali suše je ključna za zdrav razvoj gomoljev.

Zalivajte globinsko enkrat ali dvakrat tedensko, posebej v času oblikovanja gomoljev. Površinsko vsakodnevno škropljenje nima dolgoročnega učinka.

Priprava tal in sajenje za boljši pridelek

Pred sajenjem zrahljajte zemljo in dodajte kompost. Gredico, ki bo namenjena gojenju krompirja že jeseni pognojite s hlevskim gnojem.

Spomladi je uporaben tudi kompost in kupljena organska gnojila. Spomladi je krompir priporočljivo gnojiti še z gnojili, ki vsebujejo kalij (kalijev sulfat), saj ga organska gnojila ne vsebujejo dovolj.

Pridelava krompirja je dokaj enostavna, če ste pozorni na pravi čas sajenja, pravilno gnojenje in upoštevate kolobar.

Pri krompirju upoštevajte vsaj tri letni kolobar. Uporabite organska gnojila in vsako leto zamenjajte lego, da preprečite bolezni. Kolobarjenje z metuljnicami (grah, fižol) pripomore k bogatejšim tlem.

Globina in razmiki pri sajenju

Krompir sadite v brazde 10-15 cm globoko, z razmikom 30 cm med gomolji. Med vrstami pustite vsaj 60 cm.

Krompir v ugodnih letih na Primorskem sadite že februarja. Razdalja med vrstami naj bo 60-70 cm, v vrsti pa 40 cm. Zgodnje sorte krompirja lahko sadite dobrih 10 cm bolj skupaj.

Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti.

Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto.

V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka.

Plitka zasaditev nakaljenih gomoljev

Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm.

Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor.

Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno.

Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir kar »mečejo« v več kot 20 cm globoke jarke. Potem pa traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima.

Nega krompirja med rastjo

Zaščita pred mrazom

Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo.

Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne.

Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.

Okopavanje in osipanje

Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel.

Osipanje pomeni nasipavanje zemlje okoli stebel, ko zrastejo približno 30 cm visoko. S tem ščitite gomolje pred svetlobo in povečate pridelek.

Krompir prvič osujte, ko na svetlo pokukajo vse rastline, drugič ga okopljete in osujete vse do vrhnjih poganjkov pred tem, ko se vrste sklenejo.

Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo.

Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa.

Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.

Škodljivci in bolezni

Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Prizadene ga lahko krompirjeva plesen Phytophthora infestans.

Pri zgodnjem krompirju ne bo težav s krompirjevo plesnijo, pozne sorte so na to bolezen bolj dovzetne v vlažnem poletju.

Če ste izbrali sorto, ki je primerna za ekološko pridelavo bo praviloma manj težav s krompirjevo plesnijo. Za varstvo pred to boleznijo od junija naprej uporabljajte naravne pripravke.

Hren med krompirjem bo odvračalno deloval na koloradskega hrošča. Da se hren ne razrašča po vrtu ga sadite v posodo. Enako velja za meto.

Koreninskih ogorčic bo manj, če v gredico umestite še žametnico.

Kako pravilno izkopati krompir?

Priprava na glavni izkop

Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo.

Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal.

Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«.

Pripomočki in previdnost

Za pobiranje krompirja uporabite vilice, grablje ali majhno ročno orodje.

Za pobiranje krompirja so odlično orodje vrtne vile, ki jih lahko zapičite v del krompirja, ki raste nad zemljo. Nato krompir samo previdno potegnite iz zemlje.

Lahko pa tudi izkopljete posamezne korene in krompir nato oberete.

Gomolje vedno dvigujte iz strani, da jih ne presekate ali preluknjate. Po poškodbi se krompir hitreje pokvari.

Izkušeni vrtičkarji svetujejo, da najprej odstranite zgornji del rastline in nato s pazljivimi gibi dvigujete zemljo. Tako ohranite krompir v najboljšem stanju.

Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.

Sušenje in razvrščanje po izkopu

Po pobiranju pustite krompir na vrtu nekaj ur, da se osuši. Če je vreme vlažno, ga razprostrite na mrežasto podlago v pokritem prostoru.

Ne spirajte z vodo, razen če ga boste porabili v nekaj dneh.

Za skladiščenje krompirja so primerni samo zdravi gomolji, zato že ob izkopu ločite poškodovane gomolje od zdravih.

Med pobiranjem se lahko nekateri gomolji opraskajo, prerežejo ali stisnejo. Takšni naj gredo takoj v uporabo.

Kako shraniti zrel krompir?

Temen in hladen prostor

Krompir naj bo v temnem prostoru s temperaturo med 4 in 8 stopinj Celzija. Pretopla shramba povzroči kaljenje, prenizka pa sladkanje gomoljev.

Leseni zabojči, pletene košare ali papirnate vrečke so odlična izbira. Nikoli ga ne shranjujte v plastičnih vrečkah, kjer zadržuje vlago in gni.

Krompir v plastičnih vrečah ali posodah zadržuje vlago. To povzroča gnitje in razvoj plesni.

Ločite sorte in odstranite poškodovane gomolje

Različne sorte hranite ločeno. Tako boste lažje nadzorovali porabo in opazili morebitne znake kvarjenja.

Poškodovane gomolje sproti odstranjujte.

Čeprav sta pogosto shranjena skupaj, čebula sprošča pline, ki pospešujejo kaljenje krompirja in krajšajo njegovo obstojnost.

tags: #kdaj #je #krompir #zrel #za #izkop