Koleraba je zelenjadnica iz družine križnic, pri kateri je za prehrano najpomembnejši odebeljeni del stebla oziroma korenina, odvisno od vrste. Pri njenem gojenju imajo pomembno vlogo izbira sorte, čas setve, vzgoja sadik, redčenje, presajanje, enakomerna oskrba z vodo in prilagajanje rastnih razmer.
Tema umetne selekcije je pri kolerabi povezana predvsem z načrtnim izborom rastlin z želenimi lastnostmi, kot so zgodnje dozorevanje, primerna velikost, barva, okus, odpornost, dobra kakovost stebla oziroma gomolja in primernost za skladiščenje.
Kaj je koleraba
Koleraba (lat. Brassica oleracea var. gongylodes) je dvoletna rastlina iz družine kapusnic oz. križnic (Brassicaceae).
Izvira iz Nemčije kot kultivar divjega zelja, po obliki pa je precej podobna repi.
Koleraba je skupno ime za tesni "sorodnici" - za podzemno kolerabo, ki ji rečemo kar koleraba ali rumena koleraba, ter nadzemno (zeleno) kolerabo, ki ji pravimo tudi kolerabica.
S kolerabico ima zelo podobno ime, sodita sicer v isto botanično družino (križnice), a gre za povsem različni rastlini.
Je zelnata rastlina, ki jo gojimo predvsem zaradi odebeljenega stebla, ki se razvije postopoma.
V prvem letu steblo zraste do 40 cm in se razveji.
Listi rastejo na dolgih pecljih, ki ustvarjajo izrazite brazgotine na odebeljenem kroglastem delu stebla.
V drugem letu se na steblu pojavijo dvospolni cvetovi, ki so zbrani v podolgovate ohlapne grozde.
Cvetovi so sestavljeni iz 4 rumenih cvetnih listov in 6 prašnikov z nektariji (medovniki).
Glavice kolerabe (prav tako imenovani koleraba) so običajno podolgovate ali okrogle oblike, njihova barva pa je lahko zelena, rumena, oranžna ali temnejša.
Tehtajo med 0,5 in 5 kg, nekatere vrste dosežejo težo tudi do 20 kg.
Koleraba ima plitve korenine, ki se razprostirajo v širino in lahko sežejo do 1 m globoko.
Korenine so močne in se dobro prilagajajo tlom, kar rastlini omogoča rast v različnih talnih razmerah.
Še vedno se jo več vzgaja kot krmno rastlino za prehrano domačih živali, a s svojo sladkobo ter maslenim okusom pridobiva mesto v ozimnici za prehrano ljudi.
Kolerabo vzgajamo zaradi njenega odebeljenega korena, ki je nad zemljo zelene ali vijoličaste barve, del pod zemljo pa rumene.
Koleraba in umetna selekcija
Ta kultura ima veliko vrst in med njimi veliko različnih sort.
Večina vrst razvije okroglo, odebeljeno steblo, nekatere vrste pa imajo lahko sploščeno steblo.
Glede na to, kdaj dozorijo, lahko ločimo zgodnje in pozne sorte.
Zgodnje sorte dozorijo v približno 10 - 15 tednih, pozne sorte pa v 15 - 20 tednih.
Pri nas najbolje uspevajo sorte: Blue Vienna, White Vienna, Purple Vienna, Grand Duke in Gigante.
Spomladi sejemo klasične (male) sorte, ki nas prej nagradijo s pridelkom.
Umetna selekcija pomeni, da človek iz generacije v generacijo izbira rastline z določenimi lastnostmi in jih uporablja za nadaljnje razmnoževanje.
Pri kolerabi lahko načrtno izbiramo predvsem zgodnje sorte, sorte z enakomerno oblikovanim odebeljenim steblom, sorte z nežnim mesom, sorte z izrazitim okusom, sorte z dobro odpornostjo ter sorte, ki se dobro skladiščijo.
Za umetno selekcijo so pomembne tudi barva glavice, velikost rastline, dolžina rastne dobe in prilagojenost na podnebje oziroma način pridelave.
Če želimo zgodnji pridelek, izberemo zgodnje sorte, ki dozorijo v približno 10 - 15 tednih.
Če želimo pridelek za daljše skladiščenje, izberemo pozne oziroma odpornejše sorte, med katerimi je tudi Gigante.
Primerjava izbranih sort
| Sorta | Čas dozorevanja | Glavne lastnosti |
|---|---|---|
| Blue Vienna | približno 38 - 40 dni po presajanju | vijolična barva glavice in listov, srednje velika in okrogla, rahlo sploščena glavica |
| Purple Vienna | približno 55 - 60 dneh | steblo je zunaj vijolične barve, notranjost pa je bela |
| Grand Duke | 45 dneh | kalitev v 7 - 10 dneh pri temperaturah med 15 in 20°C |
| Gigante | približno 130 dneh | odporna sorta, ki se zelo dobro skladišči |
Blue Vienna
Brassica napus L. var. Blue Vienna (Dunajska modra) je zgodnja sorta kolerabe, ki dozori približno 38 - 40 dni po presajanju.
Zanjo je značilna vijolična barva glavice in listov.
Je zgodnja sorta kolerabe, katere seme začne kaliti v približno 5 ali 7 dneh.
Okusna glavica je srednje velikosti in okrogle, rahlo sploščene oblike.
Purple Vienna
Purple Vienna (Dunajska vijolična) je zgodnja sorta kolerabe, ki dozori v približno 55 - 60 dneh.
Steblo te sorte je zunaj vijolične barve, notranjost pa je bela.
V primerjavi z belo sorto je ta sorta nekoliko večja.
Grand Duke
Grand Duke (Veliki vojvoda) je zgodnja sorta kolerabe, ki začne kaliti v 7 - 10 dneh, pri temperaturah med 15 in 20°C.
Dozori po 45 dneh.
Gigante
Gigante je sorta, ki dozori po približno 130 dneh.
Je odporna sorta, ki se zelo dobro skladišči.
Podzemna oziroma krmna koleraba
Krmna oz. podzemna koleraba izvira iz Srednje Evrope in se goji kot krma za živino.
Uspeva na območjih z zmernim podnebjem, ker dobro prenaša nižje temperature, ter na srednje težkih tleh, ilovicah in peščenih ilovicah.
Glavica je v spodnjem delu rumeno-oranžne, v zgornjem pa zeleno-vijolične barve.
Meso je svetlejše oranžne barve in izjemno sočno ter značilnega sladkega okusa.
Koleraba se vzgoji z neposredno setvijo na gredo ali vzgojimo sadike.
Za uspešen pridelek jo sejemo od konca junija do sredine julija, ko svojo rast na gredi zaključi katera izmed pomladanskih vrst zelenjave.
Nezahtevna je za vzgojo, zdrži nizke temperature in se odlično ter zelo dolgo skladišči.
Kolerabo lahko sejemo spomladi (marec, april) in v poletnem času od konca junija do začetka avgusta.
Če ste pozorni boste opazili, da jo kmetje sejejo po spravilu žit in krompirja.
Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico vsakega vrtičkarja.
Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva.
Zahteve glede tal, svetlobe in temperature
Kot vse kapusnice tudi koleraba uspeva na humoznih in bogatih tleh.
Rastlini bolj ustrezajo dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi in dobro preskrbljena z vodo.
Rada ima tudi sončno lego in dobro prenaša vročino.
Zahteve glede tal se nekoliko razlikujejo v odvisnosti od tega, ali gre za zgodnjo ali jesensko pridelavo kolerabe.
Pri zgodnji pridelavi so tla lažja in se hitreje segrejejo.
Po drugi strani pa jesenska pridelava zahteva srednje težka tla, ki imajo večjo vodno kapaciteto.
Poleg tega naj bo pH vrednost tal 6 - 7,5.
Gojenje kolerabe na vrtu zahteva dobro odcedna tla z veliko organskih in hranilnih snovi.
Za gojenje kolerabe je optimalna pH vrednost tal med 6,0 in 7,5.
Koleraba nima posebnih zahtev glede temperature in podnebja.
Najpogosteje jo gojimo na sončnih in polsenčnih legah.
Najugodnejša temperatura za rast in nastanek pravilnega, okroglega in odebeljenega stebla je 14 - 20°C podnevi in 8 - 12°C ponoči.
Kolerabo navadno sejemo oziroma sadimo pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko se zemlja dovolj ogreje.
V večini območij je to običajno aprila ali maja.
Vendar je idealen čas odvisen od podnebnih razmer in geografske lege.
Kolobarjenje in izbira predkultur
Kolerabo je priporočljivo saditi po posevkih, ki so bili pognojeni z organskimi gnojili.
Prav tako je potrebno počakati vsaj 3 leta, preden kolerabo ponovno posadimo na isto mesto.
Priporočene predkulture so metuljnice (stročji fižol, fižol, leča ali grah), saj so rastline bogate z dušikom, ki je pomembna hranilna snov za rast in razvoj kolerabe ter lahko pripomore k obogatitvi tal z organskimi snovmi, izboljša strukturo tal in zmanjša število škodljivih žuželk.
Priporočljivo je tudi gojiti rastline, ki se odlično podajo h kolerabi, kot so solata, korenje, krompir ali paradižnik.
Kolerabe ni priporočljivo gojiti za bučami, bučkami ali kumarami, ker so si te rastline zelo podobne in so lahko občutljive na iste bolezni in škodljivce.
Setev kolerabe neposredno na gredo
Pred sajenjem je potrebno pripraviti tla, ki naj bodo dobro odcedna in bogata s hranilnimi snovmi.
Čeprav lahko seme kolerabe posejemo neposredno na vrt, lahko kolerabo vzgojimo tudi iz sadik.
Semena običajno posejemo neposredno na vrt, na globino približno 2 - 3 cm, z razdaljo med posameznimi semeni približno 30 cm.
Seme običajno posejemo neposredno v zemljo, potem ko mine nevarnost pozebe in je zemlja dovolj ogreta.
Optimalna temperatura tal za kalitev semen kolerabe je okoli 20 - 30°C.
Ko smo semena posejali, jih pokrijemo s tanko plastjo zemlje, približno 1-2 cm globoko, in redno zalivamo, vendar ne preobilno.
Kalitev traja približno 7 - 10 dni, nato pa lahko mlade rastline redčimo na približno 60 cm razdalje med posameznimi rastlinami.
Kolorabo sejemo na gredo z medvrstno razdaljo 30 cm.
Na gredi širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 4 vrste.
Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje).
Ker sejemo sredi poletja, izdatno zalijemo celo gredo in dodatno še sadilne jarke z vrtno zalivalko brez razpršilca.
Idealno je, da seme pade v vrsti približno na vsakih 20 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto, kar ni nič narobe.
Gosto setev lahko redčimo kasneje.
Jarke zagrnemo in povrhu ne zalivamo.
Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. kompostom.
Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno, saj jo sejemo poleti.
Vzgoja sadik
Kolerabo najpogosteje posadimo v obliki sadik, kar je običajno zgodaj spomladi, ko sadike predhodno vzgojimo v zaščitenem prostoru pri temperaturi nad 14°C.
Za še zgodnejše sajenje na prosto je sadike priporočljivo pokriti z določenim agrotekstilom ali perforirano PE folijo, saj v tem primeru večje sadike zagotovijo pridelek še 2 tedna bolj zgodaj.
Sadike običajno vzgojimo v zaprtih prostorih, preden jih presadimo na prosto, ko dosežejo višino približno 10 - 15 cm.
Zgodnja spomladanska vzgoja
Da imamo sadike prvih kolerabic pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej.
Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo.
Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalih rastlinam, ki jih kalimo istočasno.
Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.
Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.
S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik.
Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.
Na prosto prve sadike presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 45 dni po setvi.
Za prve setve to pomeni konec marca ali v začetku aprila.
Poletna vzgoja sadik
V maju vzgojo sadik že v celoti opravljamo zunaj, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku.
Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto.
Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno.
V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat.
V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
Vzgoja sadik podzemne kolerabe
Za vzgojo sadik kolerabe opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo.
Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi.
Sadike kolerabe vzgajamo brez pikiranja.
Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo.
Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh.
Koleraba kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste.
Pikiranje, redčenje in naravna selekcija
Pikiranje je pomembno zato, ker mladim rastlinam zagotovimo več prostora, hkrati pa omogoči naravno selekcijo.
S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
Pri izbiri lahko odstranimo šibke, poškodovane, neenakomerno razvite ali bolezensko spremenjene rastline.
Redčenje je pomemben korak pri gojenju kolerabe, da zagotovimo zdravo rast rastline in večji pridelek.
Po tem, ko kolerabo posejemo ali presadimo v vrt, začnejo rastline rasti in se razvijati v gostoti, ki ni idealna za optimalno rast in razvoj.
V prvi fazi razvoja kolerabe, ko so rastline visoke približno 5 - 10 cm, jih je potrebno redčiti tako, da je med rastlinami približno 10 - 15 cm razdalje.
Ko rastline zrastejo, jih je potrebno ponovno razredčiti in med posameznimi rastlinami pustiti približno 25 - 30 cm razdalje, ki bo vsaki rastlini omogočila dovolj prostora za rast in razvoj.
Pri presajanju je pomembno zagotoviti dovolj prostora med rastlinami, da zagotovimo dober dostop svetlobe in zraka.
Presajanje na prosto
Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
Sadimo do že nakazane odebelitve stebla, globlje ne!
Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo.
Zadnjo presajanje na gredo za kolerabico opravimo v juniju ali še v začetku julija.
Sadike posadimo na razdalji 30 cm.
Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, kjer bo rastla, saj mora biti greda premočena tudi v globino.
Vedno se ravnamo tudi po vremenu.
Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
Po presajanju sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo.
Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.
Sadike lahko sadimo na razdaljo 25 x 25 ali 30 x 25, to je 13 - 16 rastlin na 1 m2.
V primerjavi z drugimi predstavniki družine kapusnic ima koleraba malo zahtev glede prostora.
Poletna setev podzemne kolerabe
Sejemo jo na gredo, ki ostane prazna za zelenjavo, ki smo jo sejali ali presajali spomladi.
Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago.
V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja.
Podzemna koleraba ne rabi veliko dušika, če je pred setvijo treba dodati nekoliko organskega gnojila (gnoj, kompost) pazimo, da je dobro preperel in ga vdelamo v tla.
Tla pred setvijo kolerabe pokopljemo za motiko globoko in opravimo setev v dobra, rahla in odcedna tla.
To vrtnino pogosto sejemo počez, zato jo je treba ustrezno redčiti.
Tla pred setvijo kolerabe običajno plitvo obdelamo in odstranimo plevele.
Če vrt ni zapleveljen bo težav s pleveli manj.
Tudi setev pred dežjem pospeši vznik, tako bo tudi plevelov manj.
Razdalje in mešani posevki
Koleraba je manjša rastlina, zato sadike kombiniramo z vsemi ostalimi manjšimi rastlinami.
Spomladi skupaj s solato, korenčkom, špinačo, česnom, čebulo.
Kasneje jo umestimo k endiviji, radiču in h koromaču.
Ob kolerabi se bo dobro počutil grah, kot dobra soseda sta primerna tudi kumina in kamilica.
Pri mešanih posevkih se dobro ujema s fižolom, stročjim fižolom in zeleno.
Ob kolerabi je priporočljivo posaditi rastline, ki ji bodo pomagale pri rasti in jo varovale pred škodljivci.
Ena najpogostejših kombinacij je sajenje kolerabe ob koruzi, saj koruza deluje kot naravna opora steblom kolerabe, koleraba pa daje zemlji hranilne snovi, ki koristijo koruzi.
Prav tako je kolerabo priporočljivo saditi ob kumarah in melonah, ker imajo podobne rastne razmere in jih lahko gojimo skupaj, vendar pa se je potrebno izogibati njihovemu sajenju kot predhodne kulture.
Druge rastline, ki jih lahko posadimo ob kolerabi, so paradižnik, paprika, bazilika in peteršilj, saj te rastline izboljšajo kakovost tal in pomagajo kolerabo zaščititi pred škodljivci.
Rastline, ki jih ne sadimo ob kolerabi
Obstaja tudi nekaj rastlin, ki jih ni priporočljivo saditi ob kolerabi, ker lahko vplivajo na njeno rast in pridelek.
Ne sadite na primer rastlin iz družine križnic, kot so zelje, ohrovt, brokoli in cvetača, saj lahko te rastline pritegnejo škodljivce, ki se bodo lotili tudi kolerabe.
Prav tako ni priporočljivo saditi krompirja in čebule, ker lahko te rastline s kolerabo tekmujejo za hranilne snovi v tleh, kar lahko zmanjša pridelek.
Nekatere rastline, kot so borovnice in brusnice, imajo raje bolj kisla tla od tistih, ki ustrezajo kolerabi, zato bi bilo lahko problematično, če jih sadimo skupaj.
Zalivanje in vzdrževanje vlažnosti tal
Med rastjo rastline je pomembno redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih.
Zelo dobro služi poletna zastirka iz slame, listja, svežega travnega odkosa.
Vseskozi skrbimo za enakomerno vlažnost tal z rednim zalivanjem enkrat tedensko in s poletno zastirko.
Ekstremna nihanja v vlažnosti in temperaturi tal (kakor tudi zraka) lahko privedejo do pokanja kolerabice.
Ob nihanjih vlažnosti tal kolerabice počijo.
Ob sušnem vremenu zalivamo, da v deževnem obdobju ne popokajo, a gre le za estetsko napako.
Kolerabo po presajanju zalijemo s približno 30 - 40 mm vode, nato pa ji vsakih 5 - 8 dni dodamo 20 do 30 mm vode, da oblikuje debelo in pravilno steblo.
Kolerabo je sicer potrebno zalivati pogosteje in izdatneje, ker ima plitvo korenino, a nikoli nenadoma po daljši suši, ker se bo odebeljeno steblo takrat zlomilo.
Gnojenje in priprava tal
Površino tal je potrebno pred sajenjem zastreti.
Nadaljnja nega in vzdrževanje se nanašata na dodajanje dušika in vzdrževanje vlažnosti tal.
Med pridelavo je potrebno redno odstranjevati plevel in vzdrževati rahla tla, predvsem v fazi vegetacije kolerabe pa je potrebno okopavanje.
Ko pripravljamo tla za sajenje, jih je potrebno pognojiti z malo organske snovi, kar je lahko kompostna zemlja ali uležani hlevski gnoj.
V splošnem je priporočljivo gnojenje kolerabe v količini od 145 do 225 kg/ha dušika, 80 kg/ha fosforja in 180 kg/ha kalija.
Pomembno je tudi, da v prvem delu rasti uporabljamo gnojila, bogata z dušikom, kasneje pa preidemo na gnojila, bogata s fosforjem in kalijem, da spodbudimo cvetenje in plodove.
Gojenje v rastlinjaku
Kolerabo lahko uspešno gojimo v rastlinjaku in jo pogosto na ta način gojimo, da podaljšamo rastno dobo in pospešimo rast rastlin.
Za gojenje kolerab v rastlinjaku je pomembno zagotoviti dovolj sončne svetlobe, po potrebi pa lahko poskrbimo tudi za dodatno osvetlitev.
Pomembno je tudi zagotoviti dobro odcedna tla z veliko organskih in hranilnih snovi.
V rastlinjaku lahko kolerabo gojimo na več načinov, na primer v visečih lončkih, na dvignjenih gredah ali v vrstah.
Kolerabo običajno posadimo v rastlinjak zgodaj spomladi, z rednim zalivanjem in gnojenjem pa bodo rastline hitro rasle in imele velike liste.
Pomembno je ohraniti razdaljo med rastlinami, da zagotovite dovolj prostora za rast stebel in listov.
Redno pregledovanje rastlin glede škodljivcev in bolezni je pomembno za preprečevanje okužb in zagotavljanje zdrave rasti rastlin.
Prve pridelke pobiramo v rastlinjakih konec aprila, na prostem v maju.
Gojenje kolerabe v posodah
Kolerabo lahko gojimo tudi v posodah, kar je odlična možnost za tiste, ki nimajo veliko prostora na vrtu ali živijo v stanovanjih.
Za gojenje kolerabe v posodah potrebujemo veliko posodo, ki je globoka vsaj 30 cm in ima dobro drenažo, ki preprečuje zadrževanje vode v tleh.
Pomembno je, da za rastline uporabimo kvaliteten substrat, ki ima dobro strukturo in je bogat s hranilnimi snovmi.
Kolerabo običajno posejemo neposredno v posodo, po pojavu prvih listov pa lahko rastline presadimo v večjo posodo ali na prosto, če so razmere primerne.
Za gojenje kolerab v posodah je pomembno zagotoviti dovolj sončne svetlobe, zato je posode najbolje postaviti na sončno mesto.
Za zdravo rast rastlin je pomembno tudi redno gnojenje.
Zaščita pred vetrom, mrazom in škodljivci
Če je koleraba posajena na prostem in je izpostavljena močnemu vetru, jo je priporočljivo zaščititi, saj lahko močan veter povzroči fizične poškodbe rastline, kot so poškodbe listov in cvetov ali celo popolno ukrivitev stebla.
Poleg tega lahko veter izsuši zemljo okoli rastline ter s tem oteži njeno rast in razvoj.
Koleraba je rastlina, ki jo običajno posadimo kot enoletnico, ko spomladi mine nevarnost pozebe.
Najpreprostejši način za zaščito rastline je, da jo pokrijemo z netkanim materialom (polipropilen) ali z vrečkami iz jute.
To bo pomagalo ohraniti toploto in preprečilo neposredno izpostavljenost rastline mrazu.
Od sredine maja kolerabice zaščitimo z insektno mrežo.
Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta.
V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
Najpogostejši škodljivec je bolhač, ki se prehranjuje z listi.
V kolikor napad ni prehud, večjega vpliva na razvoj podzemnega dela ta škodljivec nima.
Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo.
Luknjice v listih naredijo bolhači, škodo omejimo tako, da posevek prekrijemo z belo vrtno tkanino.
Bolezni kolerabe
Kolerabo prizadanejo enake bolezni kot druge rastline iz družine kapusnic.
Zaščitimo jo predvsem z obdelavo tal in sadik z določenimi sredstvi ter z nujnim varstvom pred pleveli.
Pegavost kapusnic
Pegavost kapusnic se kaže s pojavom koncentričnih peg na listih rastline, ki so žametne in rjave ali črne barve.
Seme je v lusku okuženo bodisi samo površinsko bodisi tudi v notranjosti.
Tako okuženo seme ima praviloma slabšo kaljivost in zakrknjen videz.
Črna gniloba
Črna gniloba je bakterijska bolezen, ki lahko povzroči veliko škodo na nasadih.
Najbolj ji ustreza toplo in zelo vlažno vreme ter temperature med ...
Golšavost kapusnic
Nabrekli, izmaličeni gomolji in uveli listi so znak golšavosti kapusnic.
Obolele rastline je treba odstraniti in uničiti.
Golšavost kapusnic je posledica prekislih tal, zato je treba poskrbeti za ustrezno apnenje.
V ta namen uporabimo sredstva za razkisanje tal, ki so dostopna v vseh bolj založenih vrtnarskih trgovinah.
Razmnoževanje in pomen umetne selekcije
Kolerabo navadno gojimo iz semen, možno pa jo je razmnoževati tudi na druge načine.
Eden od načinov razmnoževanja kolerabe je vegetativno razmnoževanje s potaknjenci.
Za ta način uporabimo zdrave in nekaj tednov stare poganjke kolerabe, ki jih narežemo na 10 - 15 cm dolge kose, odstranimo spodnje liste in pustimo zgornje 2 - 3 liste.
Druga metoda vegetativnega razmnoževanja je cepljenje.
Za to metodo vzamemo steblo ene sorte kolerabe in ga posadimo v korenino druge sorte.
Kolerabo lahko cepimo v ali na rastline iz iste vrste ali iz vrste bučevk, kot so bučke, kumare ali lubenice.
Tak način razmnoževanja se uporablja za pridobitev rastlin z boljšimi lastnostmi kot jih ima matična rastlina.
Pri cepljenju kolerabe spojimo poganjke matične rastline s poganjki podlage (rastline, ki bo služila kot osnova za novo rastlino) oziroma pri kolerabi spojimo korenino matične rastline s korenino podlage.
Pri umetni selekciji pa je bistveno, da se za nadaljnje razmnoževanje izberejo rastline z najboljšimi lastnostmi, ne glede na to, ali so bile pridobljene iz semen ali z drugim načinom razmnoževanja.
Čeprav lahko seme kolerabe posejemo neposredno na vrt, lahko kolerabo vzgojimo tudi iz sadik.
Sadike običajno vzgojimo v zaprtih prostorih, preden jih presadimo na prosto, ko dosežejo višino približno 10 - 15 cm.
Življenjski cikel in pridelava
Koleraba ima tako kot večina rastlin določene stopnje rasti in razvoja.
Vendar pa nima posebne faze mirovanja, kot je to primer pri nekaterih drugih rastlinah, ki jim pozimi odpadejo listi.
Kolerabo lahko gojimo kot enoletno ali večletno rastlino, odvisno od rastnih razmer in sorte.
Če jo gojimo kot enoletnico, potem jo posadimo spomladi, poleti se razvija, svoj življenjski cikel pa zaključi jeseni, ko plodovi dozorijo.
Kolerabo običajno sadimo spomladi, ko so rastne razmere najugodnejše.
Prve pridelke pobiramo v avgustu, ko koleraba doseže velikost teniške žogice.
Ob pobiranju dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da dozorijo in bodo namenjeni spravilu.
Večje pridelke pobiramo od septembra do oktobra.
Kolerabo za spravilo pustimo zoreti do zime, lahko tudi do januarja.
V času rasti in debeljenja nadzemnega dela, lahko ta del ogrnemo z zastirko in tako ''obelimo'' odebeljni del, dokler ga ne poberemo.
Pobiranje in skladiščenje
Da si podaljšamo obdobje svežega pridelka kolerabice, jo sejemo v presledkih in ne vseh naenkrat.
Posamezne mlade liste lahko odtrgamo že prej.
Pobiramo čvrste, mlade kolerabice, saj starejše rastline hitro olesenijo ter izgubijo svoj okus.
Podzemno kolerabo pobiramo v pozni jeseni, ko gomolji dosežejo primerno velikost, običajno je to, ko gomolji v premeru merijo okrog 20 cm.
Hladno vreme izboljša okus podzemne kolerabe, zato jo pred zmrzaljo poberemo samo toliko kot jo rabimo.
Pravilno skladiščena koleraba čez zimo počaka do maja naslednjega leta.
Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh ali v 20 l vedrih, kamor kolerabo zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna.
Uporaba v kuhinji
Kolerabo lahko uporabimo v številnih jedeh, od juh in enolončnic do prilog in solat, njeno mesnato telo in semena pa so bogata z vitamini in minerali.
Odebeljena korenina kolerabe je v domači kuhinji zelo uporabna v enolončnicah, juhah in mineštrah.
Meso podzemne kolerabe je svetlejše oranžne barve in izjemno sočno ter značilnega sladkega okusa.